Pojdi na vsebino

Volitve v Evropski parlament 2024

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Volitve v Evropski parlament 2024
Evropska unija
2019 ←
9. junij 2024
→ 2029

Volitve v Evropski parlament 2024 so potekale med 6. in 9. junijem leta 2024 v vseh državah članicah Evropske Unije.[1]

To so bile hkrati prve volitve v Evropski parlament po brexitu. Zaradi brexita je bilo januarja 2020 27 sedežev iz britanske delegacije razdeljenih drugim državam. Ostalih 46 sedežev je bilo ukinjenih, skupno število evropskih poslancev pa se je po tem zmanjšalo s 751 na 705, kolikor naj bi jih Evropska unija prvotno tudi volila na volitvah 2024.[2][3]

Na plenarnem zasedanju dne 13. septembra 2023 pa so poslanci potrdili povečanje števila sedežev iz 705 na 720. Novih 15 sedežev so razdelili med 12 držav članic, med njimi je enega dobila tudi Slovenija. Po novem ima Slovenija tako v Evropskem parlamentu 9 predstavnikov oz. evroposlancev.[4][5]

Volilna udeležba za Evropsko unijo je bila 51,05 %, najvišja od leta 1999. Najvišja udeležba je bila v Belgiji (89,01 %), najnižja pa na Hrvaškem (21,35 %). V Sloveniji je bila udeležba 41,80 %, kar je največ od vseh dotedanjih evropskih volitev v državi.[6]

Razpis volitev

[uredi | uredi kodo]

Stalni predstavniki članic EU so se v sredini maja 2023 dogovorili o datumu volitev. Švedsko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da bodo potekale med četrtkom, 6. junijem in nedeljo, 9. junijem 2024.[7]

Rezultati

[uredi | uredi kodo]

Po političnih skupinah

[uredi | uredi kodo]
Evropska skupina (2024-29) Vodilni kandidati Glasovi Osvojeni mandati
Glasovi % Število poslancev
EPP Evropska ljudska stranka

European People's Party group

Ursula von der Leyen
TBA 21,20
188 / 720
Rast +1
S&D Napredno zavezništvo socialistov in demokratov

Progressive Alliance of Socialists and Democrats

Nicolas Schmit
TBA 19,20
136 / 720
Upad –12
Patriots Domoljubi za Evropo

Patriots for Europe

Jordan Bardella
TBA 11,70
84 / 720
Rast +8
ECR Evropski konservativci in reformisti

European Conservatives and Reformists

Conclusion of the European Council meeting - 51987066887.jpg
Nicola Procaccini, June 2023.jpg
Ryszard Legutko
Nicola Procaccini
TBA 12,20
78 / 720
Rast +16
Renew Renew Europe

Renew Europe

2023-09-28-Marie-Agnes Strack-Zimmermann-Deutscher Fernsehpreis 2023 -0309.jpg
Marie-Agnes Strack-Zimmermann
TBA 10,50
77 / 720
Upad –20
G/EFA Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze

Greens–European Free Alliance

BDK Karlsruhe Nov 2023 Terry Reintke 2 cropped.jpg
Speech of the Lead Candidates (47941849351).jpg
Terry Reintke
Bas Eickhout
TBA 7,30
53 / 720
Upad –14
GUE/NGL Skupina levice v evropskem parlamentu - GUE/NGL

The Left in the European Parliament – GUE/NGL

Augsburger Parteitag - Walter Baier 2.jpg
Walter Baier
TBA 6,70
39 / 720
Upad –1
ESN Evropa suverenih narodov

Europe of Sovereign Nations

René Aust (2019).jpg
Stanisław Tyszka Sejm 2016a.jpg
René Aust
Stanisław Tyszka
25 / 720
na novo
NI Samostojni poslanci

Non-Inscrits

/ TBA TBA
12 / 720
Upad -24
Others Novoizvoljeni poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini v EP z iztekajočim se mandatom

Others

/ TBA TBA
21 / 720

Po državah

[uredi | uredi kodo]
Država Politične skupine Skupaj
EPP S&D ECR Renew ID G/EFA Levica Nepovezani
Avstrija
Avstrija
5 5 2 6 2 20
Belgija
Belgija
3 4 3 5 3 2 2 22
Bolgarija
Bolgarija
6 2 1 5 5 17
Ciper
Ciper
2 1 1 1 1 6
Češka
Češka
5 3 1 1 1 10 21
Danska
Danska
2 3 1 4 1 3 1 15
Estonija
Estonija
2 2 2 1 7
Finska
Finska
4 2 1 3 2 3 15
Francija
Francija
6 13 4 13 30 5 9 1 81
Grčija
Grčija
7 3 2 4 5 21
Hrvaška
Hrvaška
6 4 1 1 12
Irska
Irska
4 1 4 3 2 14
Italija
Italija
9 21 24 8 4 2 8 76
Latvija
Latvija
2 1 3 1 1 1 9
Litva
Litva
3 2 2 2 1 1 11
Luksemburg
Luksemburg
2 1 1 1 1 6
Madžarska
Madžarska
7 2 12 21
Malta
Malta
3 3 6
Nemčija
Nemčija
30 14 8 16 4 24 96
Nizozemska
Nizozemska
6 4 1 7 6 6 1 31
Poljska
Poljska
23 3 20 1 6 53
Portugalska
Portugalska
7 8 2 2 1 21
Romunija
Romunija
10 11 6 3 1 2 33
Slovaška
Slovaška
1 6 8 15
Slovenija
Slovenija
5 1 2 1 9
Španija
Španija
22 20 6 1 4 4 4 61
Švedska
Švedska
5 5 3 3 3 2 21

Volilni sistem

[uredi | uredi kodo]
Država članica Datum volitev Volilna starost Obvezno glasovanje Glasovanje odsotnih Starost za kandidiranje Volilni prag Sedežev
2019 2024
Avstrija Avstrija 9. junij 16 Ne Po pošti 18 4%
19 / 705
20 / 720
Belgija Belgija 9. junij 16 Da Po pošti
Po pooblaščencu
21 5%
21 / 705
22 / 720
Bolgarija Bolgarija 9. junij 18 Da 21 5,9%
17 / 705
17 / 720
Ciper Ciper 9. junij 18 Ne 21 1,8%
6 / 705
6 / 720
Češka Češka 7.–8. junij 18 Ne 21 5%
21 / 705
21 / 720
Danska Danska 9. junij 18 Ne Po pošti 18
14 / 705
15 / 720
Estonija Estonija 9. junij 18 Ne Po pošti
Po spletu
21
7 / 705
7 / 720
Finska Finska 9. junij 18 Ne Po pošti 18
14 / 705
15 / 720
Francija Francija 9. junij 18 Ne Po pooblaščencu 18 5%
79 / 705
81 / 720
Grčija Grčija 9. junij 17 Da 25 3%
21 / 705
21 / 720
Hrvaška Hrvaška 9. junij 18 Ne 18 5%
12 / 705
12 / 720
Irska Irska 7. junij 18 Ne 21 N/A
13 / 705
14 / 720
Italija Italija 9. junij 18 Ne 25 4%
76 / 705
76 / 720
Latvija Latvija 8. junij 18 Ne Po pošti 21 5%
8 / 705
9 / 720
Litva Litva 9. junij 18 Ne Po pošti 21 5%
11 / 705
11 / 720
Luksemburg Luksemburg 9. junij 18 Da Po pošti 18
6 / 705
6 / 720
Madžarska Madžarska 9. junij 18 Ne Po pošti 18 5%
21 / 705
21 / 720
Malta Malta 8. junij 16 Ne 18 N/A
6 / 705
6 / 720
Nemčija Nemčija 9. junij 16 Ne Po pošti 18
96 / 705
96 / 720
Nizozemska Nizozemska 6. junij 18 Ne Po pošti
Po pooblaščencu
18 3,2%
29 / 705
31 / 720
Poljska Poljska 9. junij 18 Ne 21 5%
52 / 705
53 / 720
Portugalska Portugalska 9. junij 18 Ne 18
21 / 705
21 / 720
Romunija Romunija 9. junij 18 Ne 23 5%
33 / 705
33 / 720
Slovaška Slovaška 8. junij 18 Ne 21 5%
14 / 705
15 / 720
Slovenija Slovenija 9. junij 18 Ne Po pošti 18
8 / 705
9 / 720
Španija Španija 9. junij 18 Ne Po pošti 18
59 / 705
61 / 720
Švedska Švedska 9. junij 18 Ne Po pošti 18 4%
21 / 705
21 / 720

Glavni kandidati

[uredi | uredi kodo]

Sistem Spitzenkandidat

[uredi | uredi kodo]

Pred volitvami v Evropski parlament leta 2014 je bil uveden nov neformalni sistem za izbiro predsednika Evropske komisije (pogovorno poznan kot sistem Spitzenkandidat), ki določa, da bo kandidat tiste strankarske skupine, ki bo pridobila največ sedežev (ali tista, ki bo uspela zagotoviti podporo večinske koalicije), postal predsednik Komisije.[8] Ta sistem temelji na ideji, da bi predsednik Komisije moral biti nekdo, ki ga podpre večina v Evropskem parlamentu, in ne zgolj kandidat, ki ga predlagajo voditelji držav članic EU za zaprtimi vrati. Leta 2014 je bil kandidat največje skupine Jean-Claude Juncker na koncu nominiran in izvoljen za predsednika Komisije.[9] Voditelji evropskih strank so si leta 2019 prizadevali ponovno uvesti sistem, pri čemer so izbrali glavne kandidate in organizirali televizijsko razpravo med temi kandidati.[10] Po volitvah je bila za predsednico komisije izbrana nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen, čeprav pred volitvami ni kandidirala, medtem ko je bil Manfred Weber, vodilni kandidat EPP, ki je dobila največ sedežev, ni bil nominiran, saj ni uspel zagotoviti podpore nobene druge stranke.[11] Po imenovanju predsednice Komisije, ki ni bil Spitzenkandidat, medtem ko so drugi zahtevali njegovo obnovitev na volitvah leta 2024.[12][13][14]

Leta 2023 je več evropskih političnih strank napovedalo, da nameravajo nominirati glavnega kandidata za predsednika Evropske komisije za prihajajoče volitve.[15][16][17][18] ECR (Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi) [19][20] in ID (Stranka identitete in demokracije) sta to možnost zavrnili.[21] To pomeni, da ti dve skupini ne bosta imenovali posebnega kandidata za predsednika Komisije.

Pregled strankarskih kandidatov za predsednika Komisije v letu 2024

[uredi | uredi kodo]
Evropska politična stranka Skupina EP Glavni kandidat Volilni program
EPP Evropska ljudska stranka
European People's Party
Skupina EPP Ursula von der Leyen "Our Europe"
PES Stranka evropskih socialistov
Party of European Socialists
S&D Nicolas Schmit "The Europe We Want"
ALDE Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo
Alliance of Liberals and Democrats for Europe Party
Renew Marie-Agnes Strack-Zimmermann “Your Europe, Your Freedom"
EDP Evropska demokratska stranka
European Democratic Party
Sandro Gozi "Reinventing Europe"
EGP Evropska zelena stranka
European Green Party
Greens/EFA Bas Eickhout, Terry Reintke "Courage to Change"
EFA Evropska svobodna zveza
European Free Alliance
Greens/EFA, ECR Maylis Roßberg (de), Raül Romeva "A Europe for All"
ID Stranka identitete in demokracije
Identity and Democracy Party
ID Brez Brez
ECR Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi
European Conservatives and Reformists Party
ECR Brez "Party Manifesto"
PEL Stranka evropske levice
Party of the European Left
Levica Walter Baier "Our Moment"
ECPM Evropsko krščansko politično gibanje
European Christian Political Movement
Skupina EPP , ECR Valeriu Ghilețchi "elevate. empower. engage."
Stranke, neprepoznane s strani EU Skupina EP Glavni kandidat Volilni program
PPEU Evropska piratska stranka
European Pirate Party
Greens/EFA Marcel Kolaja, Anja Hirschel "Common European Election Program"
Volt Volt Evropa
Volt Europa
Damian Boeselager, Sophie in 't Veld "Electoral Moonshot Programme"
DiEM25 Gibanje za demokracijo v Evropi 2025
Democracy in Europe Movement 2025
Brez Brez "What we are fighting for"

Evropska ljudska stranka

[uredi | uredi kodo]

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) je imela kongres 6. in 7. marca 2024 v Bukarešti. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.[22]

19. februarja 2024 je Ursula von der Leyen napovedala kandidaturo za nov mandat.[23] Na marčnem kongresu je bila izvoljena za vodilno kandidatko, s 400 glasovi delegatov za in 89 proti.[24]

Stranka evropskih socialistov

[uredi | uredi kodo]

Levosredinska Stranka evropskih socialistov (PES) je imela kongres 2. marca 2024 v Rimu. Kandidati so potrebovali podporo devetih polnopravnih strank članic PES, nominacije pa so se zaključile 17. januarja.[25] Na kongresu je bil za vodilnega strankarskega kandidata izbran Nicholas Schmit.[26]

Zavezništvo liberalcev in demokratov

[uredi | uredi kodo]

Liberalno-demokratsko zavezništvo ALDE je imelo izredni kongres 20. in 21. marca 2024 v Bruslju. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.[27]

Evropska demokratska stranka

[uredi | uredi kodo]

Kongres EDS bo potekal 8. marca 2024 v Firencah.[28]

Evropska zelena stranka

[uredi | uredi kodo]

Med 2. in 4. februarjem 2024 je v Lyonu potekal kongres Evropske zelene stranke (EGP). Za glavna kandidata sta bila izvoljena Terry Reintke in Bas Eickhout.[29]

Evropska svobodna zveza

[uredi | uredi kodo]

Kongres Evropske svobodne zveze (EFA) se je odvil oktobra 2023, na njem pa sta bila za glavna kandidata stranke izbrana Maylis Roßberg in Raül Romeva.[30]

Evropska piratska stranka

[uredi | uredi kodo]

Evropska piratska stranka je kongres izvedla januarja 2024 v Luksemburgu, za glavna kandidata sta bila nominirana Marcel Kolaja in Anja Hirschel.[31]

Volt Evropa

[uredi | uredi kodo]

27. novembra je v Parizu potekal volilni kongres Volt Evrope, glavnih kandidatov pa stranka še ni izbrala.[32]

Stranka evropske levice

[uredi | uredi kodo]

Kongres Stranke evropske levice (PEL) je potekal 24. in 25. februarja 2024 v Ljubljani, na njem so izbrali glavnega kandidata in potrdili volilni program.[33] Za vodilnega kandidata je bil izvoljen Walter Baier, nekdanji predsednik Komunistične stranka Avstrije.[34]

Kampanja

[uredi | uredi kodo]

Prihodnost Ursule von der Leyen

[uredi | uredi kodo]

Aktualna predsednica Evropske komisije je januarja 2024 sporočila, da bo odločitev o morebitni vnovični kandidaturi sporočila do 19. februarja.[35] Do 21. februarja so v Evropski ljudski stranki prejeli le njeno kandidaturo, zato je postala edina kandidatka za nominirano glavno kandidatko stranke. Pogoji von der Leyen za sodelovanje z drugimi strankami so bili podpora EU, Natu, Ukrajini, demokraciji, evropskim vrednotam in vladavini prava.[36][37] Slovenska ljudska stranka, članica ELS, se je na njeno kandidaturo odzvala z besedami, da von der Leyen ni njihova izbira, saj da se "pod njenim vodstvom Evropska komisija ni ustrezno odzvala na ključne izzive EU".[38] Podporo sta ji prav tako odrekla evroposlanca iz vrst SDS, Romana Tomc in Milan Zver, ji pa je podporo izrekla Ljudmila Novak, evroposlanka iz vrst NSi.[39] Glasovanje o njeni kandidaturi bo potekalo 7. marca na volilnem kongresu v Bukarešti. Izvoljena je bila za vodilno kandidatko, s 400 glasovi za in 89 proti. V nagovoru se je strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji.[40]

Opombe

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Kdaj bo naslednje supervolilno leto?«. n1info.si. Pridobljeno 20. aprila 2023.
  2. »Italian proposal for who gets British MEP seats«. politico.eu. Pridobljeno 22. aprila 2023.
  3. »MEPs propose cut in their ranks after Brexit«. politico.eu. Pridobljeno 22. aprila 2023.
  4. »2024 European elections: 15 additional seats divided between 12 countries«. europarl.europa.eu. Pridobljeno 13. septembra 2023.
  5. »Evropski parlament potrdil deveti poslanski sedež za Slovenijo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. septembra 2023.
  6. »Volilna udeležba po državah (%)«. europarl.europa.eu. Pridobljeno 30. junija 2024.
  7. »Evropske volitve bodo od 6. do 9. junija 2024«. 24ur.com. Pridobljeno 20. maja 2023.
  8. »What is a spitzenkandidat?«. euronews (v angleščini). 24. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  9. »The EU's Spitzenkandidat 2.0 is heading for a fall | Financial Times«. www.ft.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  10. »First clashes liven up last EU Spitzenkandidat debate ahead of election«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 16. maj 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  11. »Who killed the Spitzenkandidat?«. POLITICO (v angleščini). 5. julij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  12. »Future of spitzenkandidaten could rest on next year's EU elections«. euronews (v angleščini). 19. maj 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  13. »Is the Spitzenkandidat system really dead? Not if we act now«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 13. november 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  14. »Why the EU's Spitzenkandidaten procedure should be revived before the next European Parliament elections«. EUROPP. 29. julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
  15. »EPP backs spitzenkandidat, as other right parties abandon the process«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 5. maj 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
  16. »Nicolas who? Socialists close in on challenger to take on Ursula von der Leyen«. www.politico.eu (v angleščini). 16. januar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2024. Pridobljeno 16. januarja 2024.
  17. »European Greens to field Spitzenkandidaten duo in 2024 EU elections«. European Greens (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
  18. »The Left will have a spitzenkandidat for 2024 EU elections«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 19. junij 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
  19. »ECR adopts manifesto but snubs lead candidate pick amid rifts«. Euractiv (v angleščini). 25. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2024. Pridobljeno 26. aprila 2024.
  20. »ECR Party adopts manifesto for European elections, decides not to put forward a lead candidate«. ECR Party (v angleščini). 24. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2024. Pridobljeno 26. aprila 2024.
  21. »Liberals divided over 2024 EU election campaign strategy«. POLITICO (v angleščini). 5. julij 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
  22. »European People's Party Congress in Bucharest«. EPP.eu (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
  23. »Ursula von der Leyen announces bid for 2nd term«. Politico (v angleščini). Pridobljeno 9. marca 2024.
  24. »Ursula von der Leyen bo na evropskih volitvah vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. marca 2024.
  25. »PES Election Congress to take place in Rome«. PES.eu (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
  26. »Schmit elected as lead candidate for Commission top job, pledging respect, EU values and combatting the right«. Euroactiv (v angleščini). Pridobljeno 9. marca 2024.
  27. »PRESS RELEASE - ALDE Party Council: two new Italian members, lead candidate process, new Secretary General«. aldeparty.eu (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
  28. »The Convention of the European Democratic Party«. democrats.eu (v angleščini). Pridobljeno 22. februarja 2024.
  29. »Two MEPs, two outsiders join race for Greens' EU election lead candidates«. euractiv.com (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
  30. »Maylis Roßberg and Raül Romeva ratified as EFA Spitzenkandidaten tandem«. e-f-a.org (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
  31. »Anja Hirschel ist Spitzenkandidatin der Piratenpartei«. table.media (v nemščini). Pridobljeno 19. februarja 2024.
  32. »Volt Europa - European Election«. volteuropa.org (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2024.
  33. »EUROPEAN LEFT GENERAL ASSEMBLY IN LJUBLJANA«. european-left.org (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
  34. »Evropska levica volilno kampanjo zagnala v Sloveniji«. DELO.si. Pridobljeno 9. marca 2024.
  35. »Von der Leyen expected to announce candidacy for second term on February 19«. Politico (v angleščini). Pridobljeno 22. februarja 2024.
  36. »Spogledovanje s tršo desnico«. DELO.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  37. »Von der Leyen bo v novem mandatu zagovarjala širitev EU na Zahodni Balkan«. n1info.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  38. »Ursula von der Leyen po mnenju SLS ni primerna izbira«. SLS.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  39. »Tomčeva ostro o Ursli von der Leyen: Je šibka voditeljica. Nima moje podpore«. siol.net. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  40. »Ursula von der Leyen vodilna kandidatka EPP na evropskih volitvah«. 24ur.com. Pridobljeno 9. marca 2024.