Svet Evropske unije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (Ursula von der Leyen)
Komisija Ursule von der Leyen

Evropski svet

Predsednik:  (Charles Michel)

Svet Evropske unije

Predsedništvo:  (Slovenija)

Parlament

Predsednik:  (David Sassoli)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU. Je najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev Evropske unije, svojo sestavo in ime pa spreminja glede na področje dela (kmetijstvo, promet, izobraževanje itd.). Glede na tematiko se sestanejo resorni ministri posameznih držav članic, ki sprejemajo odločitve s svojega področja. V nekaterih svetih so lahko države članice zastopane tudi z več ministri, če nacionalna ministrstva ne pokrivajo vseh področij, ki jih pokriva sestava sveta.

Sestava sveta[uredi | uredi kodo]

Svet EU je pravno ena sama institucija, čeprav ima več sestav (deset). Vsem sestavam Sveta (z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve) predseduje minister države članice, ki tedaj predseduje Svetu (prej omenjeni sestavi sveta predseduje Podpredsednik Evropske komisije in Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko). Kot primarni zakonodajni organ (na vse več področjih se uveljavlja sistem soodločanja z evropskim parlamentom) Svet EU sprejema različne pravne akte:

  • uredbe (pravni akt zavezujoč za vse države članice, tako po cilju kot načinu prenosa v nacionalni pravni red)
  • direktive (pravni akt zavezujoč za vse države članice po cilju, ki ga določa - kako cilj članice dosežejo je stvar ukrepov vlade države članice)
  • sklepi (zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo)
  • priporočila (niso pravno zavezujoča)
  • mnenja (niso pravno zavezujoča, izdajajo jih tudi druge institucije EU npr. v zakonodajnem postopku)

Pomembno telo Sveta je COREPER – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. COREPER je francoska kratica imena tega odbora, sestavljajo pa ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.

Odbor stalnih predstavnikov (COREPER)[uredi | uredi kodo]

COREPER (francosko Comité des représentants permanents) je odbor stalnih predstavnikov Evropske unije. Njegova naloga je priprava dnevnega reda za zasedanje ministrov Sveta.

  • COREPER I je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja predvsem s socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:
  • Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)
  • Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)
  • Konkurenčnost (COMPET)
  • Okolje (ENV)
  • Promet, telekomunikacije in energija (TTE)
  • Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)
  • COREPER II je sestavljen iz stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja s predvsem s političnimi, ekonomskimi in zunanjimi zadevami. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:
  • Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
  • Pravosodje in notranje zadeve (JHA)
  • Splošne zadeve (GAC)
  • Zunanje zadeve (FAC)

Slovensko članstvo v Svetu[uredi | uredi kodo]

Oblika sveta COREPER Slovenski minister
Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS) COREPER I minister za izobraževanje, znanost in šport

minister za kulturo

Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH) COREPER I minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Konkurenčnost (COMPET) COREPER I minister za izobraževanje, znanost in šport

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Okolje (ENV) COREPER I minister za okolje in prostor
Promet, telekomunikacije in energetiko (TTE) COREPER I minister za infrastrukturo

minister za javno upravo

Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) COREPER I minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

minister za zdravje

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) COREPER II minister za finance

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Pravosodje in notranje zadeve (JHA) COREPER II minister za pravosodje

minister za notranje zadeve

Splošne zadeve (GAC) COREPER II minister za zunanje zadeve
Zunanje zadeve (FAC) COREPER II minister za zunanje zadeve

minister za obrambo

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

minister brez resorja pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Naloge[uredi | uredi kodo]

  • Sprejemanje evropske zakonodaje; praviloma skupaj z evropskim parlamentom
  • Usklajevanje politik držav članic
  • Oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike EU
  • Sklepanje mednarodnih sporazumov med EU in mednarodnimi organizacijami, drugimi državami
  • Sprejemanje proračuna EU skupaj s evropskim parlamentom
Sejna dvorana Evropskega sveta, kjer sestankuje tudi Svet EU.

Odločanje[uredi | uredi kodo]

Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino. V razširjeni Uniji, ki bo leta 2004 štela 25 članic, bo soglasje težko doseči, zato pogodba iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003, določa 27 področij (ukrepov), na katerih se bodo odločitve namesto s soglasjem sprejemale s kvalificirano večino. Po letu 2014 je kvalificirana večina dvojna večina, kar pomeni, da šteje za soglasje glasovanje 55% držav članic, ki pa morajo predstavljati obenem tudi 65% prebivalstva Evropske unije. Tako sprejeta zakonodaja ohranja legitimnost, priprava zakonodaje pa je preglednejša.

Predsedovanje[uredi | uredi kodo]

Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Seznam rotacij predsedovanja svetu EU[uredi | uredi kodo]

(od ustanovitve do decembra 2009 so šefi vlad predsedovali tudi Evropskemu svetu (takrat še v obliki neformalnih srečanj voditeljev), s 1. decembrom 2009, ko pa je Evropski svet postal tudi uradna institucija EU, je bila uvedena funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta)

Obdobje Trojica Predsedstvo Šef vlade Spletna stran
1958 Jan–Jun    Belgija Achille Van Acker

Gaston Eyskens (od 26. junija)

 
Jul–Dec  Zahodna Nemčija Konrad Adenauer
1959 Jan–Jun  Francija Charles de Gaulle
Jul–Dec  Italija Antonio Segni
1960 Jan–Jun  Luksemburg Pierre Werner
Jul–Dec  Nizozemska Jan de Quay
1961 Jan–Jun  Belgija Gaston Eyskens [2]

Théo Lefèvre (od 25. aprila)

Jul–Dec  Zahodna Nemčija Konrad Adenauer [2]
1962 Jan–Jun  Francija Charles de Gaulle [2]
Jul–Dec  Italija Amintore Fanfani
1963 Jan–Jun  Luksemburg Pierre Werner [2]
Jul–Dec  Nizozemska Jan de Quay [2]

Victor Marijnen (od 24. julija)

1964 Jan–Jun  Belgija Théo Lefèvre [2]
Jul–Dec  Zahodna Nemčija Ludwig Erhard
1965 Jan–Jun  Francija Charles de Gaulle [3]
Jul–Dec  Italija Aldo Moro
1966 Jan–Jun  Luksemburg Pierre Werner [3]
Jul–Dec  Nizozemska Jo Cals

Jelle Zijlstra (od 22. novembera

1967 Jan–Jun  Belgija Paul Vanden Boeynants
Jul–Dec  Zahodna Nemčija Kurt Georg Kiesinger
1968 Jan–Jun  Francija Charles de Gaulle [4]
Jul–Dec  Italija Giovanni Leone

Mariano Rumor (od 12. decembra)

1969 Jan–Jun  Luksemburg Pierre Werner [4]
Jul–Dec  Nizozemska Piet de Jong
1970 Jan–Jun  Belgija Gaston Eyskens [3]
Jul–Dec  Zahodna Nemčija Willy Brandt
1971 Jan–Jun  Francija Georges Pompidou
Jul–Dec  Italija Emilio Colombo
1972 Jan–Jun  Luksemburg Pierre Werner [5]
Jul–Dec  Nizozemska Barend Biesheuvel
1973 Jan–Jun  Belgija Gaston Eyskens [4]

Edmond Leburton (od 26. januarja)

Jul–Dec  Danska Anker Jørgensen

Poul Hartling (od 19. decembra)

1974 Jan–Jun  Zahodna Nemčija Willy Brandt [2]

Walter Scheel (7.–16. maj)

Helmut Schmidt (od 16. maja)

Jul–Dec  Francija Valéry Giscard d'Estaing
1975 Jan–Jun  Irska Liam Cosgrave
Jul–Dec  Italija Aldo Moro [2]
1976 Jan–Jun  Luksemburg Gaston Thorn
Jul–Dec  Nizozemska Joop den Uyl
1977 Jan–Jun  Združeno kraljestvo James Callaghan
Jul–Dec  Belgija Leo Tindemans
1978 Jan–Jun  Danska Anker Jørgensen [2]
Jul–Dec  Zahodna Nemčija Helmut Schmidt [2]
1979 Jan–Jun  Francija Valéry Giscard d'Estaing [2]
Jul–Dec  Irska Jack Lynch

Charles Haughey (od 11. decembra)

1980 Jan–Jun  Italija Francesco Cossiga
Jul–Dec  Luksemburg Pierre Werner [6]
1981 Jan–Jun  Nizozemska Dries van Agt
Jul–Dec  Združeno kraljestvo Margaret Thatcher
1982 Jan–Jun  Belgija Wilfried Martens
Jul–Dec  Danska Anker Jørgensen [3]

Poul Schlüter (od 10. septembra)

1983 Jan–Jun  Zahodna Nemčija Helmut Kohl
Jul–Dec  Grčija Andreas Papandreou
1984 Jan–Jun  Francija François Mitterrand
Jul–Dec  Irska Garret FitzGerald
1985 Jan–Jun  Italija Bettino Craxi
Jul–Dec  Luksemburg Jacques Santer
1986 Jan–Jun  Nizozemska Ruud Lubbers
Jul–Dec  Združeno kraljestvo Margaret Thatcher [2]
1987 Jan–Jun  Belgija Wilfried Martens [2]
Jul–Dec  Danska Poul Schlüter [2]
1988 Jan–Jun  Zahodna Nemčija Helmut Kohl [2]
Jul–Dec  Grčija Andreas Papandreou [2]
1989 Jan–Jun  Španija Felipe González
Jul–Dec  Francija François Mitterrand [2]
1990 Jan–Jun  Irska Charles Haughey [2]
Jul–Dec  Italija Giulio Andreotti
1991 Jan–Jun  Luksemburg Jacques Santer [2]
Jul–Dec  Nizozemska Ruud Lubbers [2]
1992 Jan–Jun  Portugal Aníbal Cavaco Silva
Jul–Dec  Združeno kraljestvo John Major
1993 Jan–Jun  Danska Poul Schlüter [3]

Poul Nyrup Rasmussen (od 25. januarja)

Jul–Dec  Belgija Jean-Luc Dehaene
1994 Jan–Jun  Grčija Andreas Papandreou [3]
Jul–Dec  Nemčija Helmut Kohl [3]
1995 Jan–Jun  Francija François Mitterrand [3]

Jacques Chirac (od 17. maja)

Jul–Dec  Španija Felipe González [2]
1996 Jan–Jun  Italija Lamberto Dini

Romano Prodi (od 17. maja)

Jul–Dec  Irska John Bruton
1997 Jan–Jun  Nizozemska Wim Kok
Jul–Dec  Luksemburg Jean-Claude Juncker
1998 Jan–Jun  Združeno kraljestvo Tony Blair presid.fco.gov.uk
Jul–Dec  Avstrija Viktor Klima presidency.gv.at
1999 Jan–Jun  Nemčija Gerhard Schröder
Jul–Dec  Finska[Op. 1] Paavo Lipponen presidency.finland.fi
2000 Jan–Jun  Portugalska António Guterres
Jul–Dec  Francija Jacques Chirac [2]
2001 Jan–Jun  Švedska Göran Persson eu2001.se
Jul–Dec  Belgija Guy Verhofstadt eu2001.be
2002 Jan–Jun  Španija José María Aznar ue2002.es
Jul–Dec  Danska Anders Fogh Rasmussen eu2002.dk
2003 Jan–Jun  Grčija Costas Simitis eu2003.gr
Jul–Dec  Italija Silvio Berlusconi ueitalia2003.it
2004 Jan–Jun  Irska Bertie Ahern eu2004.ie
Jul–Dec  Nizozemska Jan Peter Balkenende eu2004.nl
2005 Jan–Jun  Luksemburg Jean-Claude Juncker [2] eu2005.lu
Jul–Dec  Združeno kraljestvo Tony Blair [2] eu2005.gov.uk
2006 Jan–Jun  Avstrija Wolfgang Schüssel eu2006.at
Jul–Dec  Finska[Op. 1] Matti Vanhanen eu2006.fi
2007 Jan–Jun T1  Nemčija Angela Merkel eu2007.de
Jul–Dec  Portugalska José Sócrates eu2007.pt
2008 Jan–Jun  Slovenija Janez Janša eu2008.si
Jul–Dec T2  Francija Nicolas Sarkozy ue2008.fr
2009 Jan–Jun  Češka Mirek Topolánek

Jan Fischer (od 8. maja)

eu2009.cz
Jul–Dec  Švedska Fredrik Reinfeldt se2009.eu
2010 Jan–Jun T3  Španija José Luis Rodríguez Zapatero eu2010.eseutrio.es
Jul–Dec  Belgija Yves Leterme eutrio.be
2011 Jan–Jun  Madžarska Viktor Orbán eu2011.hu
Jul–Dec T4  Poljska Donald Tusk pl2011.eu
2012 Jan–Jun  Danska Helle Thorning-Schmidt eu2012.dk
Jul–Dec  Ciper Demetris Christofias* cy2012.eu
2013 Jan–Jun T5  Irska Enda Kenny eu2013.ie
Jul–Dec  Litva Algirdas Butkevičius eu2013.lt
2014 Jan–Jun  Grčija Antonis Samaras gr2014.eu
Jul–Dec T6  Italija Matteo Renzi italia2014.eu
2015 Jan–Jun  Latvija Laimdota Straujuma eu2015.lv
Jul–Dec  Luksemburg Xavier Bettel eu2015lu.eu
2016 Jan–Jun T7  Nizozemska Mark Rutte eu2016.nl
Jul–Dec  Slovaška Robert Fico eu2016.sk
2017 Jan–Jun  Malta Joseph Muscat eu2017.mt
Jul–Dec T8  Estonija[Op. 2] Jüri Ratas eu2017.ee
2018 Jan–Jun  Bolgarija Bojko Borisov eu2018bg.bg
Jul–Dec  Avstrija Sebastian Kurz eu2018.at
2019 Jan–Jun T9  Romunija Viorica Dăncilă eu2019.ro
Jul–Dec  Finska Antti Rinne

Sanna Marin (od 10. decembra 2019)

eu2019.fi
2020 Jan–Jun  Hrvaška Andrej Plenković eu2020.hr
Jul-Dec T10  Nemčija Angela Merkel eu2020.de
2021 Jan–Jun  Portugalska Antonio Costa 2021portugal.eu
Jul-Dec  Slovenija Janez Janša[1] si2021.eu
2022 Jan–Jun T11  Francija TBD TBD
Jul-Dec  Češka TBD eu2022.cz
2023 Jan–Jun  Švedska TBD TBD
Jul-Dec T12  Španija TBD eu2023.es
2024 Jan–Jun  Belgija TBD TBD
Jul-Dec  Madžarska TBD TBD
2025 Jan–Jun T13  Poljska TBD TBD
Jul-Dec  Danska TBD TBD
2026 Jan–Jun  Ciper TBD TBD
Jul-Dec T14  Irska TBD TBD
2027 Jan–Jun  Litva TBD TBD
Jul-Dec  Grčija TBD TBD
2028 Jan–Jun T15  Italija TBD TBD
Jul-Dec  Latvija TBD TBD
2029 Jan–Jun  Luksemburg TBD TBD
Jul-Dec T16  Nizozemska TBD TBD
2030 Jan–Jun  Slovaška TBD TBD
Jul-Dec  Malta TBD TBD

[#] - število predsedovanj

Svet Evrope, Evropski svet[uredi | uredi kodo]

Sveta Evropske unije ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki je povsem ločena mednarodna organizacija. Ne smemo ga zamenjevati tudi z Evropskim svetom, ki je ločena, čeravno tesno povezana institucija EU, sestavljena iz predsednikov držav ali vlad držav članic ter predsednika Evropske komisije. Svet Evropske unije v dokumentih EU pogosto navajajo le kot »Svet«, neformalno pa je občasno v rabi stari izraz »ministrski svet«.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Avstriji naj bi leta 2006 sledila Nemčija, ki pa se je odpovedala predsedovanju, saj je imela za to obdobje razpisane parlamentarne volitve. Prevzela je Finska, ki je bila naslednja na vrsti. Nemške volitve so bile zaradi nezaupnice vladi izvedene že leta 2005, sprememba pa je ostala.
  2. Predsedništvo naj bi po prvotnem načrtu prevzelo Združeno kraljestvo, a je britanska vlada po odločitvi volivcev o izstopu države iz Evropske unije opustila načrte o predsedovanju.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Predsedovanje Svetu EU - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021". Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021. Pridobljeno dne 2021-07-15.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]