Ruska kapelica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ruska kapelica
Ruska kapelica (januarja 2011)
Ruska kapelica (januarja 2011)
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Lega v Sloveniji
Lokacija ob cesti čez Vršič
Občina Kranjska Gora
Koordinati 46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°E / 46.4425778; 13.7677278Koordinati: 46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°E / 46.4425778; 13.7677278
Zgrajeno 1916
Obnovljeno 2005
RKD št. 855 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 1. februar 1985

Ruska kapelica je kapelica, postavljena v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Kapelica je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so na tem mestu preminili. Zgradili so jo leta 1916. Od njej pa je tudi grob teh vojakov. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«. Natančno število umrlih vojakov ni znano, domneva pa se, da je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih in od 10 do 80 avstrijskih vojakov[2]. Samo 8. marca 1916 je v enem plazu umrlo 110 Rusov in 7 avstro-ogrskih stražarjev.[3][4] Ruska kapelica je vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ruski vojni ujetniki in avstro-ogrski stražarji pred kapelico leta 1916

V začetku leta 1915 je Kranjska gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki se je pojavila med Avstro-Ogrsko in Italijo na reki Soči. Zaradi tega je vojska Avstro-Ogrske ukazala nujno izgradnjo ceste prek prelaza Vršič, ki bi povezala dolini rek Soče in Save. Cesta je bila nujna za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme prek prelaza. Za izgradnjo ceste so uporabili ruske vojne ujetnike. Gradnja se je pričela maja 1915 in pri sami izgradnji je sodelovalo okoli 10.000 ruskih ujetnikov. Domneva se, da je med samo gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med Rusi in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Preživeli ruski ujetniki so leta 1916 v spomin umrlih tovarišev postavili kapelico.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Kapelica je zgrajena iz lesa na kamnitih temeljih. Okoli osrednjega dela se ob straneh nahajata dve kupoli. Kupoli ste narejeni v značilnem baročnem stilu za cerkve v Rusiji. Z leve strani kapele se nahaja grobnica žrtev, katerim je posvečena kapelica. Nad grobnico je postavljen spomenik v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«.

Lokacija kapelice[uredi | uredi kodo]

Ruska kapelica je locirana v gozdu, na petem kilometru ceste Kranjska gora - Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena in urejena s potkami in klopmi. Neposredno zraven grobnice se nahaja manjši vodni izvir, tako da po dvorišču pred kapelico teče potoček. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice. Samo nekaj sto metrov pred kapelico se ob cesti nahaja planinska postajanka Mihov dom.

Ruska cesta[uredi | uredi kodo]

V spomin graditeljem ceste je bila leta 2006 cesta poimenovana za Rusko cesto. Cesta še danes služi prometu, saj je pomembna povezava med Kranjsko goro in Bovcem. Cesta je asfaltirana, medtem ko so vsi ovinki na cesti tlakovani in oštevilčeni. Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič.[5]

Slovesnost[uredi | uredi kodo]

Ruski predsednik Vladimir Putin na slovesnosti ob stoletnici kapelice 30. 7. 2016

Društvo rusko sloveskega prijateljstva vsako leto organizira spominsko slovesnost ob kapelici. Slovesnosti se udeležujejo tudi predstavniki ruske države, tako se je slovesnosti leta 2015 udeležil takratni premier Dimitrij Medvedjev. Leto kasneje, ob jubilejni stoti obletnici postavitve kapelice, pa je prisostvoval takratni predsednik Vladimir Putin.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 855". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Ruska kapelica na spletni strani I feel Slovenia
  3. ^ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 88.
  4. ^ Franc Uran, "Kako se je delala cesta na Vršič", Planinski vestnik, XIII/1957, s.151-163
  5. ^ http://www.kranjska-gora.si/si/aktualno/605-38-Juris-na-Vrsic
  6. ^ "Reportaža s Putinovega obiska ali najdaljši dan pod Vršičem". MMC RTV-SLO. 31.7.2016. Pridobljeno dne 31.7.2016. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]