Adam Bohorič
| Adam Bohorič | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | ca. 1524 Brestanica[1] |
| Smrt | 1601/1602 Ljubljana |
| Narodnost |  Slovenec |
| Državljanstvo | Štajerska.svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | slovničar, ravnatelj, pisatelj, filolog, pedagog |
Adam Bohorič (tudi Adam Bohorizh, Adam Wocharitſch[2]) [ádam bóhorič], , slovenski protestant, jezikoslovec, zgodovinopisec, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 pod Bohorjem v okolici Rajhenburga ( sedaj Brestanice ) – Presladol. † med 20. marec 1601 in 27. avgust 1602, Ljubljana.[3][4][5][2]
Slovenska tiskana beseda se je začela s slovenskimi protestanti, pri tem pa je bil v tedanjem času med najbrž najbolj daljnosežnimi Dalmatinov prevod Biblije v slovenski jezik, saj je to delo tedaj in še dolgo po tem doseglo skoraj vsakega, ki je govoril ta jezik.
Pri tem je bil Adam Bohorič tudi učitelj Jurija Dalmatina na Krškem, kasneje pa tisti, s katerim skupaj je Dalmatin ob prevajanju Biblije po Kreljevem vzoru brusil svoj jezik in pisavo. Odboru za pregled Biblije je namreč Bohorič najprej poročal o latinsko-slovenskem pravopisu, to pa je bilo vzrok, da mu je odbor za pregled Biblije naložil nadalnjo obravnavo tega, iz česar so zrasle Zimske urice oziroma Arctice horulae succisivae, v latinščini napisana v bistvu primerjalna slovnica slovenskega (in več sorodnih jezikov) z latinsko slovnico, po kateri je Bohorič – razen po pisavi, kasneje imenovani bohoričica – večini najbrž najbolj znan.[5]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Adam Bohorič se je rodil okrog leta 1524 kot sin podložnega kmeta na štajerski strani Krške okolice (pod Bohorjem).[5][2] O kraju in času njegovega rojstva se le sklepa glede na nastanek in razširjenost priimka Bohor(i)č, ki je izpričan v matičnih knjigah rajhenburške župnije od 11. decembra 1631 dalje (Eva Wochoritsch).[6] Tudi o njegovem osnovnem šolanju ni podatkov, najverjetnejša pa je domneva, da je bilo to na Krškem.[7] je pa izkazano, da je v tistem času v Krškem že delovala šola.[8]
Aprila leta 1543 se je vpisal na dunajsko univerzo in leta 1547 uspešno dokončal ta študij s pridobitvijo naslova bakalaver.[8]
Od 1548 je študiral na univerzi v Wittenbergu, kjer je bil Melanchtonov učenec, a ni postal magister. Tam se je seznanil z običajnima latinščino in grščino, tudi z nekaterimi slovanskimi jeziki.[5]
Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je ustanovil in v letih 1551–1563 vodil svojo šolo v Krškem, in hkrati kot pevovodja s svojimi učenci oskrboval petje v katoliški cerkvi. Ob odkritem prestopu k protestantski veroizpovedi se je tej službi odpovedal in leta 1565 šolo zapustil,[5] jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).[9] Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji.
Delo
[uredi | uredi kodo]Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987 ). V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice Philippa Melanchtona, zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.
Adam Bohorič je okoli leta 1571 revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum. Prvi spis je latinsko-nemško-slovenski abecednik, Nomenclatura trium linguarum pa je trojezični slovar, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zvečer spat gre leta 1584.
Sodeloval je z Jurijem Dalmatinom pri vseh njegovih knjigah in je avtor registra v Bibliji.
Bohorič je s slovnico postavil trdnejša pravopisna pravila, ki se od današnjega slovenskega pravopisa ločijo zlasti po pisavi sičnikov in šumnikov:
| velika
črka |
mala
črka |
izgovorjava |
|---|---|---|
| Z | z | c |
| ZH | zh | č |
| S | ſ | s |
| SH | ſh | š |
| S | s | z |
| SH | sh | ž |
Smrt
[uredi | uredi kodo]Po mnenju Franceta Kidriča je Bohorič migriral in umrl v današnji Nemčiji, kar se je (oboje) izkazalo za neresnično.[3][7] Iz primarnega vira (tj. Davčna knjiga mesta Ljubljana),[10] ki je obravnavan v oddaji 500 let rojstva Adama Bohoriča, je razvidno, da je umrl med 20. marcem 1601 in 27. avgustom 1602. To lahko izvemo, saj gre za davčno knjigo Ljubljana, kjer je 20. marca 1601 naveden Adam Bohorič, kot plačnik davkov (plačal je 2 goldinarja). 27. avgusta 1602, pa so v istem viru, ko je bil izveden popis za naslednje leto navedeni njegovi potomci, kar pomeni, da je umrl pred tem datumom. Zapisano je tolmačil Boris Golec.[2][8]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Legiša, L. 1956: Zgodovina slovenskega slovstva I: do začetkov romantike, Ljubljana. (COBISS)
- Pogačnik, J. 1998: Slovenska književnost I. Ljubljana. (COBISS)
- Berčič, B. 1970: Adam Bohorič in njegova slovnica slovenskega jezika (spremna beseda). Arcticae horulae succisivae (faksimile), Ljubljana. (COBISS)
- Toporišič, J. 1987: Bohorič, Adam. Enciklopedija Slovenije, Zv. 1, 303, Ljubljana. (COBISS)
- Kidrič France. »Bohorič Adam«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Ahačič Kozma. »Bohorič Adam«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- »Adam Bohorič. Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura. 1584«. Portal Fran. Slovnice in pravopisi. SAZU.
- Golec, Boris; Jesenšek, Marko; Jesenšek, Vida; Borovnik, Silvija; Koletnik, Mihaela (2022). Novi pogledi na Adama Bohoriča (PDF). Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 104202499.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- 1 2 3 4 »500 let rojstva Adama Bohoriča«. 365.rtvslo.si. 13. avgust 2024. Pridobljeno 26. septembra 2025.
- 1 2 Ahačič Kozma. »Bohorič Adam«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ »"Literarna zgodovina je iz Bohoriča neupravičeno naredila največjega izgnanca, mučenca za Trubarjem"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. novembra 2021.
- 1 2 3 4 5 Grafenauer, Ivan; Grafenauer, Bogo (1973). »5. Adam Bohorič in jezikoznanstvo«. Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba. str. 115-119.(COBISS)
- ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 00127 | Brestanica | Nadškofijski arhiv Maribor | Slovenija | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 9. novembra 2025.
- 1 2 Kidrič France. »Bohorič Adam«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- 1 2 3 Golec, Boris (2022). »Boris Golec, Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča (ok. 1524–1601/2)«. Novi pogledi na Adama Bohoriča (PDF). Zbornik simpozija. SAZU. str. 18–64.,
- ↑ »Zgodovina Klasične gimnazije v Ljubljani«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2021. Pridobljeno 27. junija 2011.
- ↑ »SI_ZAL_LJU/0488/017/00001 Davčna knjiga : glavno mesto Ljubljana : plačila davkov za obdobje 1600-1603, 1600-1603 (Združeni dokumenti)«. vac.sjas.gov.si. 1603. Pridobljeno 27. septembra 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Osebna bibliografija Adam Bohorič v COBISS (omenjena v članku v NSBL): »Adam Bohorič Osebna bibliografija za obdobje 1513-2022«. COBISS.
- Digitalni dostop do besedila izvoda slovnice Zimske urice proste iz NUK (zahteva nameščen vsaj FlashPlayer 9): Eiselt, Irena. »Zimske urice proste«. DEDI., na digitalni Enciklopediji naravne in kulturne dediščšine DEDI.si
