Raka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Raka
Raka.jpg
Raka is located in Slovenija
Raka
Raka
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°55′42.74″N 15°22′56.3″E / 45.9285389°N 15.382306°E / 45.9285389; 15.382306Koordinati: 45°55′42.74″N 15°22′56.3″E / 45.9285389°N 15.382306°E / 45.9285389; 15.382306
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaKrško
Površina
 • Skupno1,24 km2
Nadm. višina
263,8 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno321
 • Gostota260 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
8274 Raka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Raka - Vas
LegaObčina Krško
RKD št.17321 (opis enote)[2]

Raka je naselje v Občini Krško.

Lega in pomen kraja[uredi | uredi kodo]

Raka leži na hribu, s katerega se odpira pogled, ki seže od Sljemena nad Zagrebom preko brežiške doline in Krškega polja ter celotnih Gorjancev do Novega mesta in Kočevskega Roga. Od glavnih prometnih poti je vas sicer odmaknjena, vendar skozi njo poteka cesta, ki kraj povezuje s Krškim, Sevnico in avtocesto Ljubljana-Zagreb. Za Rako je še vedno značilen agrarni videz, zato tu še vedno najdemo številne pomembne ostanke stare kmečke arhitekture, vinske kleti, zidanice in druga gospodarska poslopja.

Raka je znana po domu cvička, v katerem je ambasada cvička, prva in edina na Dolenjskem, seveda tudi v Sloveniji. To je dom društva vinogradnikov in vinarjev na Raki.

V vasi je osnovna šola, cerkev Sv. Lovrenca, Humekova domačija in mogočni grad Raka - Arch.

Kraji, ki spadajo h Krajevni skupnosti Raka so:Raka, Planina, Koritnica, Jelenik, Celine, Gradišče, Zabukovje, Ardro, Podulce, Cirje, Sela, Površje, Brezje, Dolenja vas, Pristava, Vrh, Vidme, Dolga Raka, Podlipa, Mikote, Dobrava, Smednik, Goli vrh, Gmajna, Ravno, Zaloke, Kržišče, Veliki in Mali Koren.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vas je bila prvič omenjena leta 1178, naseljena pa je bila že v prazgodovini. Kraj z okolico je bil poseljen tudi v času Rimskega imperija, o čemer pričajo arheološke najdbe. Na Raki so odkrili bogate predzgodovinske najdbe, zlasti številne halštatske gomile. Preko ozemlja raške župnije je šla tudi rimska cesta.

Obnovljen je rimski miljnik pred gradom, ki je v srednjem veku služil kot sramotilni steber.

Kasnejša zgodovina je povezana z grajskim poslopjem, župnija na Raki pa je bila ustanovljena leta 1363, ko naj bi tam zgradili tudi prvo cerkveno poslopje.

Raka naj bi bila v zapisih leta 1616 prvič omenjena tudi kot trg, in sicer ob prodaji deželnoknežjega gospostva Kostanjevica v zasebne roke. Tedaj je bil na Raki tudi prvič izpričan sodnik (des Hannsen Resman Richters zu Arch). Resman je bil leta 1616 med petimi Račani, ki so prosili za podelitev kupnega prava. Raka je po tej prvi omembi kontinuirano dokumentirana kot trško naselje tako v svetnih kot tudi cerkvenih virih, vendar pa nekje nastopa le z lastnim imenom, nekje pa s trškim atributom in zunaj te dogovorne uporabe trškega imena s strani neposredne svetne in cerkvene oblasti ni imela Raka nikjer drugje priznanega statusa trga niti v najohlapnejšem pomenu besede. Po približno 150 letih sta naslov trga in krajevnega “rihtarja” skoraj sočasno tudi izginila.

Grad Raka[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Grad Raka.
Dvorec Raka na Valvasorjevi upodobitvi

Grad Raka velja za enega najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji, ki pa se ni ohranil v celoti. Danes na njegovem mestu stoji veliko enonadstropno poslopje z lepimi dvoriščnimi arkadami. Leta 1515 so ga uporni kmetje izropali in požgali. O tem kmečkem puntu pa je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi Valvasor, ki je med drugim omenil tudi razdejanje in požig gradu na Raki. Lastniki gradu so se večkrat menjavali, pomembni so bili zlasti baroni Hallerji von Hallersteini, ki so mu tako, da je grad postal eden najlepših in najbogatejših na podeželju Kranjske. Med letoma 1784 in 1825 je s svojo navzočnostjo Franc Karl baron Haller von Hallerstein rešil stari grad pred propadanjem in mu dal povsem novo in polepšano obliko.

Med drugo svetovno vojno je bila v gradu postojanka nemške vojske. Po vojni je bil grad razdejan in opustošen zaradi bojev na tem območju. Leta 1948 so se v gradu naselile iz svojih dosedanjih postojank pregnane sestre usmiljenke. Leta 1998 so sestre usmiljenke zapustile grad, ki je prišel v last Občine Krško, ki ga je leta 2014 prodala na javni dražbi zasebnemu lastniku, ki bo grad obnovil.

Župnjiska cerkev Sv. Lovrenca[uredi | uredi kodo]

Prednica sedanje župnijske cerkve je bila manjša gotska cerkev, ki so jo podrli in leta 1770 začeli z gradnjo sedanje mogočne stavbe, ki je bila posvečena leta 1804. Cerkev je začel zidati v baročnem stilu ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, delo pa je nadaljeval njegov sin Ignac, ki je v klasicističnem duhu poznega 18. stoletja poenostavil nekatere detajle. Popolnoma opremili so cerkev šele v drugi polovici 19. stoletja. Poleg glavnega oltarja sv. Lovrenca so v cerkvi še stranski oltarji Device Marije Kraljice, trpečega Jezusa (ecce homo), sv. Ane in sv. Antona puščavnika. Omeniti velja še lepo poznobaročno prižnico. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je danes poznobaročna cerkev z dvema zvonikoma, ki je bila zgrajena leta 1795.

Ostale cerkve v KS Raka[uredi | uredi kodo]

Sv. Lenart na Ravnem Cerkev je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju. Stoji na gričku tik ob avtocesti. Prav tukaj je šla že rimska cesta. Cerkev z večstoletno lipo je zelo slikovita. Glavni oltar sv. Lenarta je iz leta 1888 (gotovo je bil nekoč tam starejši oltar). Stranska oltarja sv. Martina in sv. Antona puščavnika sta najbrž tudi iz 17. stoletja. Križev pot v cerkvi iz leta 1803 je bil menda nekoč na Raki. Žegnanje je drugo nedeljo v novembru (navadno je to Martinova nedelja).

Sv. Neža na Vrhu Cerkev stoji na samem na samotnem gričku izven vasi. Zgrajena je bila verjetno sredi 17. stoletja. Zvonik je bil dozidan kasneje. Glavni oltar, posvečen sv. Neži, ima letnico 1758. Stranska oltarja sta posvečena sv. Florijanu in neki svetnici mučenki. Žegnanje je na belo nedeljo (prvo po veliki noči); maša s procesijo pa je še na god sv. Marka (25. 4.)

Sv. Peter v Koritnici Cerkev stoji ob cesti Raka – Studenec. Verjetno je bila cerkev prvotno gotska, kasneje pa barokizirana. Ima samo en oltar iz leta 1660. Stari kip sv. Petra je shranjen v župnišču. Žegnanje je na nedeljo po godu sv. Petra (29. 6.).

Sv. Marjeta v Podulcah Cerkev stoji zunaj vasi nad potokom Račna na strmem zemeljskem pomolu. Prezbiterij je stara romanska polkrožna apsida (morda še iz 14. stoletja). Cerkev je bila kasneje barokizirana. Leta 1839 so prizidali zvonik. Oltar je v cerkvi samo eden. Domnevno je bila v davni preteklosti tukaj stara naselbina. Žegnanje je navadno na nedeljo po godu sv. Marjete (20. 7.)

Grad Raka danes
Sv. Lovrenc

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Na Raki je proti koncu 16. stoletja živel in deloval vikar Anton Recelj, ki je znan po tem, da je v slovenščino prevedel gorske bukve, ta njegov prevod pa velja za prvi obsežnejši pravni spis v slovenskem jeziku[3].

Za zgodovino prava na Slovenskem je pomemben raški župnik Andrej Recelj (Rezl), ki je leta 1582 prvi prevedel (iz nemščine) tako imenovane Gorske bukve. To je zapis prava, veljavnega v vinskih goricah (gorah). Je prvi slovenski uradni zapis prava, ki ureja odnose med gorniki in tistimi, ki so obdelovali gorniške vinograde. Zapisane so tudi ustrezne kazni za kršilce teh predpisov.

Na Rako je pred 150 leti med počitnicami zahajal kot dijak in študent slovenski pisatelj Ivan Tavčar k svojemu stricu, župniku na Raki, Antonu Tavčarju, ki je na Raki tudi pokopan. Tavčar omenja »sončno Rako« kot enega najlepših krajev na Slovenskem v svoji povesti Otok in struga. Zapisal je, da je najlepša slovenska vas, saj nam ponuja čudovit razgled na vse strani.

V Raki se je rodila Amalija Knavs, mati manekenke, oblikovalke in prve dame ZDA Melanije Knavs.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 17321". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Darinka Kladnik Sto slovenskih krajev, 1994

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Krajevni leksikon Slovenije 3/157
  • Vodnik po župnijskih arhivih na območju Slovenije, 1976

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Raka v Wikimedijini zbirki