Župnija Predloka
| Župnija Predloka | |
|---|---|
| Država | |
| Sedež | Predloka 14 6275 Črni Kal |
| Župnijska cerkev | Cerkev sv. Janeza Krstnika, Predloka |
| Posvetitev | Janez Krstnik |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 10. stoletje[1] |
| Prva omemba | 1272[2] |
| Priključene župnije | Župnija Osp, Župnija Podgorje |
| Uprava | |
| Dekanija | Dekani |
| Škofija | Škofija Koper |
| Vodstvo | |
| Škof | Peter Štumpf |
| Župnik | Milan Stepan |
| Drugo | |
| Romarsko središče | Cerkev Marije Snežne, Črnotiče, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-predloka.rkc.si |
| Vizitka | slocerkve.si |
Župnija Predloka je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Dekani, ki je del Škofije Koper.
Župnija se razteza od Slavnika na severovzhodu, na jugovzhodu do meje s Hrvaško in v istrsko zaledje do reke Rižane, pod kraškim robom pa proti severozahodu, vse do Črnega Kala, Ospa in Socerba ter tamkajšnje meje z Italijo, nad Trstom.
Poleg župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ima še veliko število sedanjih podružničnih cerkva.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kako je potekalo organiziranje župnij na teritoriju tržaške škofije, ni znano, saj prvi podatki o tamkajšnjih župnijah izvirajo šele iz 13. stoletja;[3] njihova struktura pa je vendarle deloma razvidna iz popisa papeških dajatev iz leta 1272. V skladu s tem za prvo pražupnijo velja Župnija Predloka, ki je nastala za slovansko prebivalstvo tržaškega zaledja, vas pa se prvič omenja že leta 1067. Glede na zapise v zadevni listini je tamkajšnja cerkev tedaj že stala, o čemer priča tudi patrocinij sv. Janeza Krstnika, ki se povezuje s poznoantičnimi krstnimi cerkvami oziroma pražupnijami in prednicami župnij na podeželju, tako imenovanih ecclesia baptismalis. Nastanek župnije tako lahko postavimo v 10. stoletje, sprva pa je obsegala še kasnejše župnije v Ospu, Dolini pri Trstu in Brezovici.[1] Župnija se leta 1272 v zgodovinskih virih posredno omenja z župnikom, s patrocinijem pa leta 1346. Pravice nad župnijo je v polni meri (de iure) uveljavljal in izvajal tržaški škof. Leta 1740 se je cesar Friderik III. s soglasjem tržaškega škofa Antona Goppa obrnil na papeža Pavla II., s prošnjo, da župnijo inkorporira benediktinskemu ženskemu samostanu sv. Ciprijana (S. Benedetto della Cella) v Trstu. Inkorporacijsko listino je izdal šele papež Sikst IV. leta 1475. Župnija je ostala ostala v posesti tržaških benediktink vse do 19. stoletja.[2]
Župnijska kronika in drugi dokumenti naj bi bili uničeni leta 1943, ko sta bila požgana župnišče in tudi cerkev v Loki, tako da v župniji hranijo matične knjige šele od leta 1960 dalje. Pred drugo svetovno vojno je župnijski kompleks v vasi obsegal samo cerkev, župnišče in skromno mežnarijo. Del župnijske cerkve so po vojni nacionalizirali, vendar ga kasneje, tudi na zahteve župnika in župljanov, verjetno tudi tedanjega apostolskega administratorja za Slovensko Primorje, vrnili župniji.
Povečanje župnije
[uredi | uredi kodo]Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila župnija Predloka povečana, k njej sta bili namreč pridruženi dve župniji s svojima župnijskima cerkvama, ki sta postali podružnici, ter še dve podružnici drugih župnij:
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| # | Slika | Cerkev | Naselje |
|---|---|---|---|
| 1. | cerkev sv. Janeza Krstnika (župnijska cerkev) |
Predloka | |
| 2. | cerkev sv. Apolonije | Bezovica | |
| 3. | [[Slika: Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: Cannot access the database: Database servers in cluster26 are overloaded. In order to protect application servers, the circuit breaking to databases of this section have been activated. Please try again a few seconds. |center|150px|link=d:Q60360704|Klikni za spremembo slike]] |
cerkev Marijinega vnebovzetja | Bezovica (Vzroček) |
| 4. | cerkev sv. Trojice | Hrastovje | |
| 5. | cerkev sv. Cecilije | Loka | |
| 6. | cerkev sv. Helene | Podpeč | |
| 7. | cerkev sv. Jakoba | Stepani | |
| 8. | cerkev sv. Janeza Krstnika | Dol pri Hrastovljah | |
| 9. | cerkev sv. Jurija | Rožar | |
| 10. | cerkev sv. Martina | Zazid | |
| 11. | cerkev sv. Štefana | Zanigrad | |
Po 1. januarju 2018:[4]
| # | Slika | Cerkev | Naselje |
|---|---|---|---|
| 1. | cerkev sv. Valentina | Črni Kal | |
| 2. | cerkev sv. Nikolaja | Gabrovica pri Črnem Kalu | |
| 3. | cerkev sv. Tomaža | Osp | |
| 4. | cerkev sv. Pavla | Črnotiče | |
| 5. | [[Slika: Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: Cannot access the database: Database servers in cluster31 are overloaded. In order to protect application servers, the circuit breaking to databases of this section have been activated. Please try again a few seconds. |center|150px|link=d:Q69419319|Klikni za spremembo slike]] |
cerkev Marije Snežne | Črnotiče (Gradišca) |
| 6. | cerkev sv. Saba | Podgorje | |
| 7. | [[Slika: Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: Cannot access the database: Database servers in cluster31 are overloaded. In order to protect application servers, the circuit breaking to databases of this section have been activated. Please try again a few seconds. |center|150px|link=d:Q60360762|Klikni za spremembo slike]] |
cerkev sv. Socerba | Socerb |
| 8. | cerkev sv. Križa | Kastelec | |
| 9. | cerkev sv. Križa | Rakitovec | |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Höfler 2016, str. 6.
- 1 2 Höfler 2016, str. 125.
- ↑ »Zgodovinski imenik župnij« (PDF). Pridobljeno 10. januarja 2026.
- 1 2 »Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper«. Pridobljeno 15. maja 2017.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija). Viharnik. COBISS 286622464. ISBN 978-961-7004-01-4.
- Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
- Premrl, Božidar (2012). Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu: ob stoletnici njene dograditve. Župnija Predloka. COBISS 262630912.
- Naldini, Pavel (2001). Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. COBISS 110649344. ISBN 961-6033-28-X.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.










