Pojdi na vsebino

Župnija Lucija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Župnija Lucija
Država Slovenija
SedežUlica borcev NOB 33 Lucija
6230 Portorož
Župnijska cerkevCerkev sv. Lucije, Lucija
Posvetitevsv. Lucija
Ustanovitev1976
Veroizpovedrimskokatoliška
Uprava
DekanijaKoper
ŠkofijaŠkofija Koper
Vodstvo
ŠkofPeter Štumpf
ŽupnikVinko Paljk
Drugo
Sosednje župnijePortorož, Strunjan, Sečovlje, Izola, Piran.
Splet
Uradna stranzupnija-lucija-portoroz.rkc.si

Župnija Lucija je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Koper, ki je del škofije Koper.

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]
Slika Cerkev Kraj/naselje oznaka RKD/EID:
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Lucije
župnijska cerkev
Lucija
Register kulturne dediščine 1-3839

Župnija Lucija nima podružnice, enkrat letno pa župnija koristi majhno kapelico Marije Rože skrivnostne na Lucanu, ki je v zasebni lasti. Odkar je bilo prodano župnišče v Luciji, se vse župnijske zadeve opravljajo v župnijskem uradu v Portorožu.

Zgodovina župnije

[uredi | uredi kodo]

Krščanske skupnosti so na ozemlju današnje župnije živele že v prvem tisočletju, prve znane omembe cerkva pa so iz 13. stoletja (omemba cerkve sv. Odorika iz leta 1290).

Koprski škof Pavel Naldini v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije v Seči,[1] ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof Tomaž Contarini.[2] Samo delno ohranjena je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini škvera na koncu polotoka Seča (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej).

Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči

Obnovitev Koprske škofije

[uredi | uredi kodo]

Dne 17. oktobra 1977 je papež Pavel VI. z bulo Prioribus saeculi (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro koprsko škofijo, na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini kot sufragansko škofijo ljubljanske nadškofije. Tedaj je bil škof Janez Jenko imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.[3]

Po ratifikaciji meddržavnih Osimskih sporazumov, ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli goriške nadškofije in reške škofije (okoli Ilirske Bistrice), ki so ostali v Sloveniji.

Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije

[uredi | uredi kodo]

Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož[4], za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del župnije Piran duhovno oskrbovali patri frančiškani iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali jezuiti, prvi župnik je bil pater Franc Svolšek, za njim je naloge župnika v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi župnijo Portorož. Od leta 2013 je župnik v Luciji in Portorožu, to je v obeh župnijah, Vinko Paljk.

Opis župnije

[uredi | uredi kodo]

Župnija Lucija meji na župnijo Sečovlje in na župnijo Portorož, na severu z župnijami Strunjan, Izola in Korte, na drugi strani Piranskega zaliva pa na hrvaško župnijo Umag, ki spada pod Poreško-Puljsko škofijo. V župnijo spada poleg območja mesta Lucija še velik del polotoka Seča (brez istoimenskega naselja), zaselki Vinjole, Lucan, Kampolin in del Portoroža do hotela Metropol.

Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za italijansko govoreče vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega bogoslužja v njihovem jeziku. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkev veliko premajhna, je bogoslužje večkrat kar v šolski telovadnici.

Župnijska cerkev Svete Lucije

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Cerkev sv. Lucije, Lucija.

Župnijska cerkvica v Luciji, ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena sv. Luciji, priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.[5][6][7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino«. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  2. Naldini 2001, str. 229.
  3. »Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov«. Družina. Zv. 2, št. 10. januar 2016. Družina d.o.o. 2016. str. 18.
  4. Paljk Vinko (2023). Oče Franc, življenje in delo. Salve: Novi svet. str. 25. COBISS 171441667. ISBN 978-961-289-193-0.
  5. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  6. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.
  7. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): p. 25–43.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Naldini Paolo, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS)
  • Paljk Vinko, Oče Franc, življenje in delo (COBISS)