Župnija Lucija
| Župnija Lucija | |
|---|---|
 | |
  Geografska lega sedeža | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Ulica borcev NOB 33, Lucija 6230 Portorož |
| Župnijska cerkev | Cerkev sv. Lucije, Lucija |
| Posvetitev | sv. Lucija |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 1976 |
| Uprava | |
| Dekanija | Koper |
| Škofija | Škofija Koper |
| Vodstvo [ uredi ] | |
| Škof | Peter Štumpf |
| Upravljana iz župnije | Portorož |
| Drugo | |
| Sosednje župnije | Portorož, Strunjan, Sečovlje, Korte, Piran, Izola. |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-lucija-portoroz.rkc.si |
| Vizitka | slocerkve.si |
Župnija Lucija je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Koper, ki je del Škofije Koper.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| Slika | Cerkev | Kraj/naselje |
|---|---|---|
 |
cerkev sv. Lucije župnijska cerkev |
Lucija |
 |
kapela Marije rože skrivnostne kapela |
Lucija / Lucan |
Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne[1] (Sir 39,13) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici Marijinega prikazovanja v Strunjanu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiri desetine v Kaštelu (Castel Venere). V Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati kapitelj, ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.[2] Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, na ozemlju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj Lucija) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.[3] Prve znane omembe posameznih cerkva so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290).
Koprski škof Pavel Naldini v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,[4] ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof Tomaž Contarini.[5] Samo delno ohranjena je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini škvera na koncu polotoka Seča (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej), ki naj bi jo zgradili lokalni ribiči.
.jpg)
Obnovitev Koprske škofije
[uredi | uredi kodo]Dne 17. oktobra 1977 je papež Pavel VI. z bulo Prioribus saeculi (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro koprsko škofijo, na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini kot sufragansko škofijo ljubljanske nadškofije. Tedaj je bil škof Janez Jenko imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.[6]
Po ratifikaciji meddržavnih Osimskih sporazumov, ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli goriške nadškofije in reške škofije (okoli Ilirske Bistrice), ki so ostali v Sloveniji.
Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije
[uredi | uredi kodo]Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož[7], za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del Župnije Piran duhovno oskrbovali patri minoriti iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z župnijsko cerkvijo svete Lucije. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali jezuiti (pater Franc Svolšak), za njim je naloge župnika v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi župnijo Portorož, od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v Luciji in Portorožu, to je v obeh župnijah, Vinko Paljk.
Opis župnije
[uredi | uredi kodo]Župnija Lucija meji na župnijo Sečovlje in na župnijo Portorož, na severu z župnijami Strunjan, Izola in Korte, na drugi strani Piranskega zaliva pa na hrvaško župnijo Umag, ki spada pod Škofijo Poreč in Pulj. V župnijo spada poleg območja mesta Lucija še velik del polotoka Seča (brez istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo), zaselki Vinjole, Lucan, Kampolin in del Portoroža, vendar le do nekdanjega hotela Metropol.
Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za italijansko govoreče vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega bogoslužja v njihovem jeziku. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je bogoslužje včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi patri minoriti iz Pirana.
Župnijska cerkev Svete Lucije
[uredi | uredi kodo]Župnijska cerkvica v Luciji, ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena sv. Luciji, priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.[8][9][10]
Uprava župnije iz Portoroža
[uredi | uredi kodo]Pastoralno območje Portorož/Lucija
[uredi | uredi kodo]Župnik Vinko Paljk iz Portoroža pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.
Odkar je župnija upravljana iz Portoroža in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v župnijskem uradu v Portorožu, ki je pri cerkvi Marije rožnovenske.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Marija Roža skrivnostna«. Pridobljeno 25. maja 2024.
- ↑ Höfler 2016, str. 206.
- ↑ Höfler 2016, str. 207.
- ↑ »Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino«. Pridobljeno 20. januarja 2024.
- ↑ Naldini 2001, str. 229.
- ↑ »Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov«. Družina. Zv. 2, št. 10. januar 2016. Družina d.o.o. 2016. str. 18.
- ↑ Paljk Vinko (2023). Oče Franc, življenje in delo. Salve: Novi svet. str. 25. COBISS 171441667. ISBN 978-961-289-193-0.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija založnika (povezava) - ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): p. 25–43.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
- Naldini, Pavel (2001). Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. COBISS 110649344. ISBN 961-6033-28-X.
- Paljk, Vinko (2023). Oče Franc, življenje in delo. Salve: Novi svet. COBISS 171441667. ISBN 978-961-289-193-0.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija založnika (povezava)
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |