Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
pogled na samostan z gradu Gorica
Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici is located in Slovenija
Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tip samostan
Lokacija grič Kostanjevica nad Novo Gorico
Naslov Škrabčeva 1
Nova Gorica
Koordinate 45°57′1.26″N 13°38′12.38″E / 45.9503500°N 13.6367722°E / 45.9503500; 13.6367722Koordinati: 45°57′1.26″N 13°38′12.38″E / 45.9503500°N 13.6367722°E / 45.9503500; 13.6367722
Projektiranje in gradnja
Lastnik Frančiškani
Spletna stran
www.samostan-kostanjevica.si
Nova Gorica - Frančiškanski samostan Kostanjevica
Lokacija Mestna občina Nova Gorica
RKD št. 4799 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 28. avgust 1985
Upodobitev Kostanjeviškega samostana na bakrorezu iz leta 1660, avtor J. J. Schollennerger
Kralj Karel X. Francoski ima zadnje počivališče v kripti cerkve

Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici je eden izmed 13 frančiškanskih samostanov v Sloveniji (poleg teh je eden slovenski še v Združenih državah Amerike). Samostan je najbolj znan po Bourbonski grobnici, ki se nahaja v cerkveni kripti in v kateri so pokopani člani francoske kraljevske rodbine Bourbon, med njimi Karel X., zadnji francoski kralj te dinastije (sicer pa predzadnji kralj nasploh). Samostanska cerkev Marijinega oznanjenja sicer služi tudi kot župnijska cerkev Župnije Nova Gorica - Kapela. V samostanu se nahaja knjižnica, ki se imenuje po slovenskem jezikoslovcu in patru tukajšnjega samostana, Stanislavu Škrabcu, in v kateri hranijo 10.000 knjig, med njimi tudi 30 inkunabul.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samostan je nastal leta 1623, ko je grof Matija Thurn dal najprej zgraditi cerkvico, nato pa še zraven manjši samostan.

Bourbonska grobnica[uredi | uredi kodo]

Bourbonska grobnica se nahaja v cerkveni kripti, do katere pripelje ozek in nizek hodnik, ki ima ob straneh nekaj manjših prostorov in niš, namenjenih za pokope, ki pa so prazne, z izjemo zadnjega, v kateri leži sarkofag Petra de Blacas d'Aulpsa. V kripti se nahaja šest sarkofagov, trije na levi in trije na desni strani, ki so iz 19. stoletja. Pet izmed njih je kamnitih, eden pa je bronast. Kamniti na čelni strani vsebujejo začetnici imen pokopanega. Na zidovih za sarkofagi je vzidanih 6 kamnitih napisnih plošč z imeni.

Shema kripte

Luiza Marija Terezija d'Artois
sestra Henrika V.

Ludvik XIX. Francoski
najstarejši sin Karla X.,
pretendent za prestol
Henrik V. Francoski
vnuk Karla X.,
pretendent za prestol
Karel X. Francoski
predzadnji francoski kralj,
mlajši brat Ludvika XVI. in Ludvika XVIII.
Marija Terezija Austria-Este
žena Henrika V.

Marija Terezija Šarlota Francoska
žena Ludvika XIX.



Peter
de Blacas
d'Aulps

minister in
diplomat

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4799". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]