Močunigi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Močunigi
Močunigi se nahaja v Slovenija
Močunigi
Močunigi
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′4.09″N 13°48′35.83″E / 45.4511361°N 13.8099528°E / 45.4511361; 13.8099528Koordinati: 45°27′4.09″N 13°48′35.83″E / 45.4511361°N 13.8099528°E / 45.4511361; 13.8099528
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno1,13 km2
Nadm. višina
421 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno0
 • Gostota0 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Močunigi so nekdanje naselje v Slovenski Istri[2], ki upravno spada pod Mestno občino Koper, dejansko pa opuščeni zaselek dveh hiš na južnem delu Šavrinskega gričevja, na slemenu nad dolino potoka Malinske, tik ob državni meji s Hrvaško.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V franciscejskem katastru se zaselek omenja pod imenom Kocjančiči, kar je zelo pogost priimek v okolici in je bilo ime naselja verjetno povezano s priimkom tedanjih prebivalcev. Zadnji prebivalci Močunigov naj bi bila rodbina Bembič. Imeli so mlatilnico s katero so mlatili žito tudi za okoliške kmetije. V tistem času naj bi na družinskem posestvu živelo devet ljudi. Ivan Bembič z ženo in štirimi otroci so bili zadnji potomci nekdanje velike rodbine. Ko so se člani rodbine izselili v Italijo leta 1971, so se Močunigi izpraznili.

Opis[uredi | uredi kodo]

Od najbližjega zaselka Hrvoji so Močunigi oddaljeni zgolj približno dva kilometra. Mimo teče manjši potok Valica, ki se kmalu izliva v nekoliko večjo Malinsko. Na južni strani Močunigov se dviga hrib Sovinjak, ki pa je sedaj povsem porasel z gozdom. Zaradi neobdelave je tudi v tem delu Istre gozd sčasoma prerasel polja in senožeti. Ko je zaselek še živel, so se njegovi prebivalci ukvarjali s kmetijstvom in gozdarstvom, opravljali so tudi druge dejavnosti, ki so bile vezane na podeželsko življenje.

Na osrednjem dvorišču v Močunigih je še sedaj ohranjen velik vodnjak (šterna), ki je svoje dni oskrbovala posestvo s svežo pitno vodo. Tako kot v mnogih istrskih zaselkih je bil tudi tu urejen puč, kjer se je napajala živina.

Dostop[uredi | uredi kodo]

Dostop do nekdanjega naselja, ki nima stalnih prebivalcev, je samo s ceste Hrvoji - Kućibreg, s hrvaške strani.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin" (pdf). Pridobljeno dne 15. marec 2022.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]