Koštabona
Koštabona | |
|---|---|
 | |
  Koštabona Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°EKoordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 3,52 km2 |
| Nadm. višina | 252,5 m |
| Prebivalstvo (2019)[1] | |
| • Skupno | 242 |
| • Gostota | 69 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6274 Šmarje |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Koštabona - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 268 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NKD | 1. avgust 1987 |
Koštabona je vas v slovenskem delu Istre, v Mestni občini Koper.
Uradni status Koštabone v novejših uradnih pisnih dokumentih je naselje, saj slovenska zakonodaja naselij ne razvršča na mesta, trge in vasi, ne glede na velikost ali tip naselja. [3]
Koštabona stoji na naravnem pomolu (flišnem slemenu) nad reko Dragonjo in potokom Supot. Glede na arheološke najdbe naj bi bilo na tem mestu že prazgodovinsko gradišče. V pozni antiki je bila naselbina strateško pomembna in je kot rimska utrdba Castrum Bonae lahko ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Iz latinskega imena naj bi izhajalo sedanje ime vasi, po ustnem izročilu pa naj bi na mestu cerkve svetega Kozme in Damjana v antiki stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti. Ime »Koštabona«, prav tako pa tudi naselje samo, je bilo prvič uradno zabeleženo leta 1186, podatek o tem hrani Škofijski arhiv Koper. V Koštaboni so tri cerkve: cerkev svetega Kozme in Damjana ter pokopališka cerkev Svetega Andreja, obe zgrajeni v 15. stoletju, ter cerkev blaženega Elija. V vasi živi približno 200 prebivalcev, med letoma 1912 in 1964 pa je v njej delovala tudi osnovna šola. V širši okolici se nahajajo tudi zaselki Kapeli, Hrvatini, Plešivica in Škrline.
Vas je danes poznana kot zgled ohranjene vaške arhitekture, ki je povečini ohranjena in vzdrževana v tradicionalnem slogu. Tloris vasi je podoben elipsi; iz osrednje vaške ulice vodijo poti na posamezna dvorišča.[4]
Koštabona je lahko tudi izhodiščna točka turistične pešpoti, imenovane Pot vodnih virov, ki poteka v srednjem porečju Dragonje; med sosednimi naselji v Draga, Strane, Na perilu, Puče, Krkavče, Nova vas in Brače. Nedaleč od Koštabone je slap Supot.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 268". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 9. COBISS 43138304.
- ↑ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 86. COBISS 43138304.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar, ur. Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Koštabona |
