Koštabona
Koštabona | |
|---|---|
 | |
  Koštabona Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°EKoordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 3,52 km2 |
| Nadm. višina | 252,5 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2020)[1] | |
| • Skupno | 250 |
| • Gostota | 71 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6274 Šmarje |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Koštabona - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 268 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NKD | 1. avgust 1987 |
Koštabona (it. Costabona) je vas v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Uradni status Koštabone v novejših uradnih pisnih dokumentih je naselje, saj slovenska zakonodaja naselij ne razvršča na mesta, trge in vasi, ne glede na velikost ali tip naselja. [4]
Koštabona stoji na naravnem pomolu oz. flišnem slemenu nad reko Dragonjo in potokom Supot. Glede na arheološke najdbe naj bi bilo na tem mestu že prazgodovinsko gradišče. V pozni antiki je bila naselbina strateško pomembna in je kot rimska utrdba Castrum Bonae lahko ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Iz latinskega imena naj bi izhajalo sedanje ime vasi, po ustnem izročilu pa naj bi na mestu cerkve svetega Kozme in Damjana v antiki stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti. Ime »Koštabona«, prav tako pa tudi naselje samo, se v pisnih virih prvič omenja leta 1186, podatek o tem hrani Škofijski arhiv Koper. V vasi živi približno 200 prebivalcev, med letoma 1912 in 1964 pa je v njej delovala tudi osnovna šola. V širši okolici se nahajajo tudi zaselki Kapeli, Hrvatini, Plešivica in Škrline.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
V Koštaboni so tri podružnične cerkve, ki sedaj spadajo pod Župnijo Krkavče[5]:
- cerkev svetih Kozme in Damjana,
- pokopališka cerkev Svetega Andreja, obe zgrajeni v 15. stoletju,
- cerkev blaženega Elija.
Koštabona je lahko tudi izhodiščna točka turistične pešpoti, imenovane Pot vodnih virov, ki poteka v srednjem porečju Dragonje; med sosednimi naselji oz. zaselki: Draga, Strane, Na perilu, Puče, Krkavče, Nova vas in Brače. Nedaleč od Koštabone je slap Supot.
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Vas je danes poznana kot zgled tradicionalne istrske vaške arhitekture, ki je povečini ohranjena in vzdrževana. Tloris vasi je podoben elipsi; iz osrednje vaške ulice so speljani dostopi na posamezna dvorišča.[6]
Znane osebnosti, povezane s Koštabono[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. april 2021.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 268". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ "Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin" (pdf). Pridobljeno 15. marec 2022.
- ↑ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 9.
- ↑ "Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper" (PDF). Pridobljeno 15.5.2017.
{{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč) - ↑ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 86.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. ISBN 86-7195-111-1.
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. ISBN 978-961-92578-5-2.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. ISBN 961-91468-1-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
