Koštabona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Koštabona
Koštabona is located in Slovenija
Koštabona
Koštabona
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°E / 45.4795972; 13.7367000Koordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°E / 45.4795972; 13.7367000
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 3,52 km2
Nadmorska višina 252,5 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 253
 • Gostota 72 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6274 Šmarje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Koštabona - Vas
Lokacija Mestna občina Koper
RKD št. 268 (opis enote)[2]
Razglasitev NKD 1. avgust 1987

Koštabona je vas v slovenskem delu Istre, v Mestni občini Koper. Uradni status Koštabone v novejših uradnih pisnih dokumentih je naselje, saj slovenska zakonodaja naselij ne razvršča na mesta, trge in vasi, ne glede na velikost ali tip naselja. [3]

Koštabona stoji na naravnem pomolu (flišnem slemenu) nad reko Dragonjo in potokom Supot. Glede na arheološke najdbe naj bi bilo na tem mestu že prazgodovinsko gradišče. V pozni antiki je bila naselbina strateško pomembna in je kot rimska utrdba Castrum Bonae lahko ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Iz latinskega imena naj bi izhajalo sedanje ime vasi, po ustnem izročilu pa naj bi na mestu cerkve svetega Kozme in Damjana v antiki stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti. Ime »Koštabona«, prav tako pa tudi naselje samo, je bilo prvič uradno zabeleženo leta 1186, podatek o tem hrani Škofijski arhiv Koper. V Koštaboni so tri cerkve: cerkev svetega Kozme in Damjana ter pokopališka cerkev Svetega Andreja, obe zgrajeni v 15. stoletju, ter cerkev blaženega Elija. V vasi živi približno 200 prebivalcev, med letoma 1912 in 1964 pa je v njej delovala tudi osnovna šola. V širši okolici se nahajajo tudi zaselki Kapeli, Hrvatini, Plešivica in Škrline.

Vas je danes poznana kot zgled ohranjene vaške arhitekture, ki je povečini ohranjena in vzdrževana v tradicionalnem slogu. Tloris vasi je podoben elipsi; iz osrednje vaške ulice vodijo poti na posamezna dvorišča.[4]

Koštabona je lahko tudi izhodiščna točka turistične pešpoti, imenovane Pot vodnih virov, ki poteka v srednjem porečju Dragonje; med sosednimi naselji v Draga, Strane, Na perilu, Puče, Krkavče, Nova vas in Brače. Nedaleč od Koštabone je slap Supot.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 268". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 9. COBISS 43138304. 
  4. ^ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 86. COBISS 43138304. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 (COBISS)
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki IstraːCres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin Bruno Fachin, Trst, 2004, (COBISS)
  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8
  • Zalar, Matej Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra As-Press, Ljubljana, 2011, (COBISS) ISBNː 978-961-92578-5-2
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]