Spodnje Škofije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spodnje Škofije
Spodnje Škofije is located in Slovenija
Spodnje Škofije
Spodnje Škofije
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°34′17.82″N 13°47′29.96″E / 45.5716167°N 13.7916556°E / 45.5716167; 13.7916556Koordinati: 45°34′17.82″N 13°47′29.96″E / 45.5716167°N 13.7916556°E / 45.5716167; 13.7916556
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 3,85 km2
Nadmorska višina 76,2 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 1.408
 • Gostota 370 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6281 Škofije
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Spodnje Škofije (italijansko Scofie di Sotto) so naselje v Mestni občini Koper.

Lega[uredi | uredi kodo]

Naselje leži na nizkem prevalu med Kaštelirjem (244 m) na zahodu in Tinjanom (374 m) na vzhodu, imenovanem tudi Škofijski prag. Po od 50 do 200 metrov širokem pasu so bile (oziroma so) speljane avtocesta, »stara cesta« in ozkotirna železniška proga Porečanka, ukinjena leta 1935. Avtocesta je bila zgrajena pred nekaj leti, stara cesta pa ima zagotovo zametke v prazgodovini, saj so jo varovala gradišča na obeh okoliških vzpetinah. Ob tej starodavni cesti, ki je povezovala Trst in Koper, se je razvilo naselje, ki obsega tudi okoliške zaselke Buža, Forteca, Moretini, Reber in Risoti ter Valmarin ob reki Rižani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Iz časov Rimskega imperija so pri (sedanjih Hrvatinih), v Božičih, ohranjeni ostanki obcestnega gradišča, iz katerega so nadzirali promet na rimski cesti, ki je skozi Škofijski prag povezovala Trst (Tergeste) z mesti na obalah Istre. Prvo zgodovinsko poročilo o tej cestni povezavi sega v leti 78 in 79 našega štetja, ko je rimski cesar Tit Flavij Vespazijan dal zgraditi cesto od Trsta do Pulja. Dokončal jo je njegov sin in po njunem rodbinskem imenu je dobila ime Via Flavia. Verjetno prav njej pripadajo leta 2002 najdeni ostanki cestnega tlaka na ankaranskem križišču Bivje (Bivio). Za časa Beneške republike jo je dal leta 1775 s sredstvi iz javnih financ obnoviti koprski podesta Pietro Dolphino, zato je dobila ime Strada Dolphina, na kar spominja odlomek stebra z napisom, ki stoji ob cerkvenem zvoniku v Spodnjih Škofijah.

Spodnje Škofije danes[uredi | uredi kodo]

Spodnje Škofije je najbolj zaznamovala obmejna lega, zato je v naselju delovalo več gostiln, trgovin in agencij, razvita je bila tudi obrt. Nekdanje kmečko naselje, kjer so od nekdaj pridelovali zgodnje vrtnine, se ukvarjali z vinogradništvom in oljkarstvom, je danes povsem urbanizirano. Spodnje Škofije so samostojno naselje od leta 1961, pred tem je bil kraj del Plavja. V jedru večinoma obcestnega kraja stoji župnijska cerkev srca Jezusovega.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993, (COBISS)
  • Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]