Kubed

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kubed
Kubed is located in Slovenija
Kubed
Kubed
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′11.51″N 13°52′11.82″E / 45.5198639°N 13.8699500°E / 45.5198639; 13.8699500Koordinati: 45°31′11.51″N 13°52′11.82″E / 45.5198639°N 13.8699500°E / 45.5198639; 13.8699500
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 6,58 km2
Nadmorska višina 232,9 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 182
 • Gostota 28 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6272 Gračišče
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kubed - Vas
Lokacija Mestna občina Koper
RKD št. 1297 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 1. avgust 1987

Kubed (italijansko Covedo) je naselje v Mestni občini Koper.

Opis vasi[uredi | uredi kodo]

Obrambni peterokotni stolp

Kubed leži na nadmorski višini 240 m, na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, kjer se stikata flišni in kraški svet. Vas obdaja na severu kraška vzpetina Krašca, ki je visoka 272 m, na zahodni strani pa flišni hrbet z vrhom imenovanim Kubejsko Vardo, ki meri 390 m. Vas je oddaljena od Kopra za dobrih 16 km. V njej prebiva 165 prebivalcev. Domačini svoj kraj imenujejo kar »Čubed«. Hiše so v nizih razporejene na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom. Ta vzpetina je najbolj znana po ohranjenem delu srednjeveške utrdbe. Zgradil jo je Ulrich Weimarski, saj je fevdalnim gospodarjem omogočala nadzorovanje trgovskih poti med celino in primorjem. Čisto na robu griča, na katerem leži Kubed, stoji srednjeveška cerkev sv. Florijana, ki izhaja iz leta 1860. V bližini cerkve, stoji zvonik iz belega kraškega kamna, peterokrake oblike, služil je obrambnim namenom, saj so se tukaj skrivali ljudje pred Uskoki in Turki, ki so v naše kraje udirali v 15. in 16. stoletju. Peterokotni obrambni stolp so spremenili v zvonik leta 1833.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kubed je bil prvič omenjen že v letu 1067 in sicer v darilni pogodbi, s katero je kralj Henrik IV. podaril vas Kubed freisinški škofiji. Od 13. stoletja dalje je bila vas del pomembnega obrambnega pasu, ki je obdajal koprsko ozemlje]. V 15. stoletju so ga Benečani še utrdili za potrebe obrambnega tabora, imenovanega kaštel.

V Kubedu so 7. avgusta 1870 pripravili tabor, katerega organizator in pobudnik je bil Franjo Ravnik, mesto predsednika tabora pa je dobil Karel Lavrič. Tokrat je okoli 4000 Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo, zahtevali so uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih, znižanje davkov ter da bi v koprskem okolju zgradili slovensko glavno šolo. Po 14 letih od takrat je vas dobila svojo čitalnico, 4 leta kasneje pa so ustanovili še Pevsko in bralno društvo, ki so ga poimenovali Skala.

Ob stoti obletnici nastanka Pevskega in bralnega društva Skala, je društvo iz Kubeda, imenovano Društvo za šport, kulturo in razvoj vasi Skala, izdalo zbornik Kubed skozi društveno in posvetno življenje, ki spominsko in dokumentarno predstavlja kroniko življenja te istrske vasi.

Šola je delovala že od leta 1851 naprej, čeprav z občasnimi prekinitvami vse do leta 1955. Kljub velikem fašističnem nasilju se je kar dobro ohranjala slovenska beseda in pesem. V 104 letih delovanja šole se je zamenjalo kar 5 državnih tvorb, šola pa je vzgajala mlade učence v zavedne istrske vaščane. Leta 1900 je vas že imela gostilne, torkljo in mlin v Mostiščju na Rižani. Po letu 1909 je v vasi delovala tudi Kmečka posojilnica in hranilnica. V Kubedu je živel znani poet slovenske Istre – Alojz Kocjančič. Na maši 4. julija 1937, ki jo je vodil on, se je zbralo kar 5000 ljudi.

Nemci so v vasi 2. oktobra 1943 požgali 53 hiš. Med NOB je v vasi delovala partizanska šola, kurirji pa so imeli stalno javko. V spomin padlim za svobodo so v Kubedu postavili dva spomenika. Enega so postavili leta 1948, drugega pa leta 1978, na katerega so vklesali rodoljubni stih, ki se glasi: »V tej zemlji istrski ste pokopani junaki, Istri in svobodi vdani.«

Demografija[uredi | uredi kodo]

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 335 386 343 209 176 165 165

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1297". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Irena Cerar (2009). Pravljične poti v zgodovino. Sidarta. str. 256. COBISS 248421632. ISBN 978-961-6027-58-8. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki IstraːCres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin Bruno Fachin, Trst, 2004, (COBISS)
  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8
  • Zalar, Matej Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra As-Press, Ljubljana, 2011, (COBISS) ISBNː 978-961-92578-5-2
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]