Podpeč, Koper

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Podpeč
Podpeč se nahaja v Slovenija
Podpeč
Podpeč
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′21.24″N 13°54′26.65″E / 45.5225667°N 13.9074028°E / 45.5225667; 13.9074028Koordinati: 45°31′21.24″N 13°54′26.65″E / 45.5225667°N 13.9074028°E / 45.5225667; 13.9074028
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno2,77 km2
Nadm. višina
311,5 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno49
 • Gostota18 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Podpeč pri Črnem Kalu - Vas
LegaMestna občina Koper
RKD št.542 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP1. avgust 1987

Podpeč (italijansko Popecchio) je gručasto naselje, ki leži tik pod steno kraškega roba, ter upravno spada v Mestno občino Koper. Vas je postavljena v zavetni in prisojni legi. Na sredini vasi je vaški trg z nepresahljivim kraškim izvirom vode. Stare hiše v vasi se med seboj stikajo. V vasi je tudi cerkev sv. Helene, zgrajena leta 1489, znana po freskah, ki je sedaj podružnična cerkev Župnije Predloka.

Kulturna dediščina Podpeči[uredi | uredi kodo]

Obrambni stolp, Podpeč

Obrambni stolp[uredi | uredi kodo]

V 11. stoletju je bil zgrajen obrambni stolp z utrjeno naravno jamo. Zgraditi ga je dale istrski mejni grof Ulrik Weimarski. Visok je 17 metrov,zidovi so debeli 1,5 metra.

Skozi stoletja so se tu odvijali mnogi boji za oblast nad stolpom. Namreč lastnik obrambnega stolpa je imel v lasti in upravljal s celotno dolino. Najdlje so ostali na oblasti Rimljani in Avstrijci, nazadnje pa si je stolp lastila avstrijska oblast. Stolp je bil zavarovan z več topovi in bil del sistema utrdb na meji med Avstrijo in Beneško republiko. V času turških in uskoških pohodov in upadov je naravna jama pod stolpom vaščanom služila kot zatočišče.

Po obrambnem stolpu je vas tudi dobila ime. Namreč stolp je, od daleč gledano, podoben peči, vas pa leži pod stolpom. Zato se imenuje Podpeč.

Prkičeva hiša[uredi | uredi kodo]

Prkičeva hiša je poleg »Benkove hiše« v Črnem Kalu, edini ostanek najstarejšega stavbnega izročila pod Kraškim robom. V preteklosti je bila najbrž last bogatih kmetov, prvotno pa je bila kamnoseška delavnica mojstrov Andreja in Benka iz Sočerge, ki sta jo zgradila leta 1547. Ker pa je bila od zadnje vojne prazna in nevzdrževana, je bila v letih od 1986 do 1988 obnovljena. Danes je v njej vaški muzej.

Cerkev Sv. Helene[uredi | uredi kodo]

Freska iz cerkve sv. Helene

V bližini se nahaja podružnična cerkev Sv. Helene iz leta 1489. Je brez zvonika, zato je zvon obešen posebej na dvojni preslici s streho. Ima zanimive freske, ki so poslikane v njeni notranjosti. Iz časa pred 1489 sta ohranjena gotski prezbiterij, v katerem danes stoji le betonska oltarna miza in gotsko okno v ladji.

Železnica Kozina-Koper[uredi | uredi kodo]

Cerkev je povezana z ozkim pasom pokopališča, od vasi pa jo ločuje odsek železniške proga med Kozino in Koprom. Ta je bil zgrajen leta 1967, kar je močno poškodovalo cerkev. Nekatere freske so bile zaradi tega odstranjene, uničene.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 542«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]