Sveti Anton, Koper

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sv. Anton, Koper)
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Anton, Koper
Sveti Anton, Koper is located in Slovenija
Sveti Anton, Koper
Sveti Anton, Koper
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′33.91″N 13°50′7.4″E / 45.5260861°N 13.835389°E / 45.5260861; 13.835389Koordinati: 45°31′33.91″N 13°50′7.4″E / 45.5260861°N 13.835389°E / 45.5260861; 13.835389
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Občina Koper
Nadmorska višina 123 m
Prebivalstvo
 • Skupno 1.641
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6276 Pobegi
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Sveti Anton (okrajšano Sv. Anton, italijansko Sant'Antonio) je prostrano naselje s številnimi zaselki na pobočju hriba Jazbine ter na slemenu in pobočju Marežganskega hriba v Mestni občini Koper.

Lega in velikost[uredi | uredi kodo]

Na severozahodu meji s KS Čežarji, na severu s KS Dekani in v zelo ozkem pasu s KS Črni Kal, na severovhzodu s KS Gračišče in na jugozahodu s KS Marezige. Dostopen je iz Kubeda, Gračišča, Marezig, Vanganela, Dekanov in Bertokov. Njegova površina meri 7,1 km2 oziroma 696 ha.[1]

Nahaja se približno 10,1 km JV od Kopra.[2]

Jedro naselja[uredi | uredi kodo]

Jedro naselja je ob župnijski cerkvi sv. Antona, kjer se nahajajo zadružni dom z gostilno Pod kostanjem, igriščem, baliniščem in trgovino KGZ Cerknica. Za zadružnim domom, v severni smeri, se nahajata tudi nova šola[3] in pokopališče. Nekdanjo šolsko stavbo z dvoriščem in trato, ki leži zahodno od zadružnega doma, ograjuje star kamniti zid z železno ograjo. V neposredni bližini šole stojijo spominski plošči padlim v NOB, talcem in žrtvam fašizma ter spomenik Jožeta Pohlena Istri. Na manjši vzpetini, ki se dviguje nad zadružnim domom in nekdanjo šolo, se nahajata cerkev sv. Antona in župnišče, kjer je imela svoj prostor prva šola v Sv. Antonu.[4]

Zaselki Sv. Antona[uredi | uredi kodo]

Sv. Anton sestavlja 22 zaselkov (po abecednem redu): Boškarji, Bužarji, Cerej, Dolani, Dvori, Farančan, Fikoni, Gregoriči, Hrib, Kavaliči, Klanec, Kocjančiči, Kortina, Pečki, Potok s Čepinjami, Malimi Bonini in Malimi Fikoni, Ravne, Sv. Anton, Šušteti, Škofarji, Tomažiči, Turki in Vrtine.

Imena so dobili po svojih prebivalcih (npr. Fikoni, Gregoriči in Turki), naravnih značilnostih (npr. Ravne in Hrib), živalskem svetu (Kavaliči), značilnostih naselitve (Dvori in Kortina) ter drugih lastnostih.[5]

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Naselje je dobilo ime po sv. Antonu Puščavniku. Kraj z imenom S. Antonio de la corte je naveden že leta 1525 na zemljevidu Pietra Coppa,[6] tj. 500 let pred zgraditvijo cerkve sv. Antona, ko je na njenem mestu stal majhen oratorij.[7] Najbrž je že takratna vaška skupnost v tem majhnem oratoriju, v katerem je delovala tudi bratovščina sv. Antona Puščavnika, častila le-tega kot svojega zavetnika.[8]

Leta 1957 se je Sv. Anton preimenoval v Pridvor v v sklopu prizadevanj povojne komunistične oblasti za odstranitev religijskih elementov iz toponimov.[9][10][11] Uradni razlog za preimenovanje je bilo prepričanje takratnih oblasti, da "je ime italijanskega izvora oziroma sad prizadevanj, da bi se imena obmorskih krajev poitalijančila, toda številni krajani so bili prepričani, da se je kraj preimenoval, ker je nosil ime svetnika".[12]

Kraj je spet dobil izvorno ime leta 1991 na podlagi javne ankete. Argumenta za vrnitev starega imena sta bila zlasti dejstvo, da je kraj (vas) nosil ime Sv. Anton več kot pet stoletij in želja, da se ponovno uvede uporaba prvotnega imena.[13]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

  • Dušan Jakomin - roj. 11. januarja 1925, umrl 12. februarja 2015, slovenski zamejski duhovnik, zborovodja, jezikoslovec in ustanovitelj škedenjskega etnografskega muzeja, ena izmed osrednjih osebnosti tržaških Slovencev.[14][15]
  • Plemiška družina (grofje) Tacco - živeli so na Kortini do 19. stoletja.
  • Miha Turk - lokalni narodni buditelj, obdobje narodne prebuje v Slovenski Istri, 19. stoletje.
  • Josip Valentič - roj. 1863, umrl 1919, učitelj in deželnozborski poslanec, v Sv. Antonu je poučeval v začetku 20. stoletja in organiziral mladinski pevski zbor.
  • Avgušin Vida (Dr. Agustin Vida) - po škofu Paolu Naldiniju "pobožni doktor Avguštin Vida iz znamenite lombardske družine, ki je prišla v Koper iz Cremone okrog leta 1284 ali 1311",[16][17] podatki iz krstne knjige župnije sv. Antona iz leta 1656 potrjujejo, da je živel v Sv. Antonu in zgradil tudi manjšo zasebno cerkev, umrl je leta 1706.[18]

Duhovniki, ki so službovali v Župniji sv. Antona[uredi | uredi kodo]

  • Mathias Poropatich (Poropatič)
  • Matthaues Marchesi (Markežič)
  • Jacobus Valentinis
  • Mathias Urbino
  • Antonius Milanese
  • Nicolaus Micol
  • Caspar (Gasparus) Mazucchi
  • Nicolaus Micol
  • Antonius Fermeglia
  • Matthaeus Illiasich
  • Matthias Zuppich
  • Stephanus Gavardo
  • Joannes Vidali
  • Franciscus Vescovo
  • Antonius Rinaldi
  • Joannes (Giovanni) de Favento
  • Jožef Anton Brozina
  • Joannes Ferjan
  • Franciscus Pančur
  • Antonius Nadrah
  • Josephus Zakotnik
  • Jernej Križnaj
  • Aleksij Gasparčič
  • Joannes (Ivan) Pipan
  • Anton Požar
  • Avguštin Zlobec
  • Franc Koritnik
  • Franc Bole
  • Jože Ličen
  • Bogdan Špacapan
  • Jože Ličen
  • Marjan Jakopič
  • Franc Prelc (zdajšnji duhovnik)

Predsedniki Krajevne skupnosti Sv. Anton[uredi | uredi kodo]

  • Viljem Turk
  • Vilko Turk
  • Franko Križman
  • Bogdan Kavrečič (zdajšni predsednik KS)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 15. ISBN 978-961-269-089-2. 
  2. ^ "AMZS - Razdalje med kraji". Pridobljeno dne 21. 6. 2015. 
  3. ^ "Prve dni novembra v novo šolo". Primorske novice. Pridobljeno dne 21. 6. 2015. 
  4. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 15. ISBN 978-961-269-089-2. 
  5. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 16. ISBN 978-961-269-089-2. 
  6. ^ Lago, L. (1981). Desriptio Histriae. Trieste: Lint Editoriale. 
  7. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 121. ISBN 978-961-269-089-2. 
  8. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 121. ISBN 978-961-269-089-2. 
  9. ^ Spremembe naselij 1948-95. Ljubljana: Geografski inštitut, ZRC SAZU, DZS. 1996. 
  10. ^ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132
  11. ^ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  12. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 95-96. ISBN 978-961-269-089-2. 
  13. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 96. ISBN 978-961-269-089-2. 
  14. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 89. ISBN 978-961-269-089-2. 
  15. ^ "Poslovil se je Dušan Jakomin". MMC RTV SLO. Pridobljeno dne 21. 6. 2015. 
  16. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 123. ISBN 978-961-269-089-2. 
  17. ^ Naldini, Paolo (1967). Corografia ecclesiastica o sia descrittione della citta e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria. Bologna: Forni editore. str. 391. 
  18. ^ Gak, Natali (2009). Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Sv. Anton: Ars Scriptum. str. 123. ISBN 978-961-269-089-2. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]