Pojdi na vsebino

Cerkev sv. Križa, Marezige

Cerkev sv. Križa, Marezige
župnijska cerkev sv. Križa
župnijska cerkev sv. Križa
Cerkev sv. Križa, Marezige se nahaja v Slovenija
Cerkev sv. Križa, Marezige
Cerkev sv. Križa, Marezige
45°30′27.187″N 13°48′1.894″E / 45.50755194°N 13.80052611°E / 45.50755194; 13.80052611
KrajMarezige
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijSveti Križ
Stranski oltarji0
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Bivši škofjePaolo Naldini
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Slogbarok
Konec gradnje1870
Lastnosti
Višina zvonika23,28
Materialikamen, opeka
Teža zvonovneznano
Uprava
ŽupnijaŽupnija Marezige
DekanijaDekanija Dekani
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
LegaMestna občina Koper
RKD št.1409 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Križa je župnijska cerkev župnije Marezige in se nahaja v Marezigah.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Poznosrednjeveška cerkvena stavba izvira iz predhodne cerkve na tem mestu, ki je bila morda zgrajena že v 9. stoletju, kar pričajo nekateri arhitektonski elementi prvotno gotskega prezbiterija. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajepisu iz leta 1700 zapisal, da je cerkveno ladjo tedaj krasilo kar pet oltarjev, oboki kapele z glavnim oltarjem, na katerem je bila podoba križanega, so bili iz kamna, kapela pa je istočasno služila kot prezbiterij. Cerkev je bila predelana in barokizirana leta 1756. Notranjščino je leta 1932 poslikal koprski slikar Emergildo de Troy, krasita pa jo kamnita kustodija iz časa baročne prezidave in lesena prižnica.

Galerija

[uredi | uredi kodo]







Orgle

[uredi | uredi kodo]

Sedanje cerkvene orgle, ki so nadomestile najstarejše Callidove orgle na Slovenskem iz leta 1769, so delo orglarske delavnice Antona Škrabla, leta 2006 jih je posvetil koprski škof Jurij Bizjak.

Dispozicija (izbor registrov)

[uredi | uredi kodo]
2MP/p--s I C–g3
01.Principal8'
02.Cevna flavta8'
03.Oktava4'
04.Principal2'
05.MixturaIII 1 1/3'
II C–g3
06.Salicional8'
07.Burdon8'
08.Blok-flavta4'
09.Kvinta2 2/3'
10.Terca1 3/5'
P C–f1
11.Subbas16'
12.Pommer16'
13.Oktavbas8'
14.Koralbas4'

Nastavitve (okrajšave)

D:II-I I-P II-P SbII-I SpII-I
PP.P.F.FF.T RPK. TR.Transp [2]

Zvonik

[uredi | uredi kodo]

Od cerkve ločeni zvonik je bil zgrajen 1870, ko so tudi cerkev razširili in ji dozidali pevsko emporo. Zadnja prenova zvonika je bila opravljena leta 2017. V zvoniku se nahaja v letu 2019 prenovljeni mehanizem stolpne ure.

Zvonovi

[uredi | uredi kodo]

Marežganski zvonik je v preteklih letih doživel temeljito prenovo. Po zbranih podatkih so bili do druge svetovne vojne v zvoniku trije bronasti zvonovi, teže 970, 550 in 270 kg. O njih je konec vojne dočakal le največji, ki je bil vlit leta 1922, kot vojno vračilo po prvi vojni. V devetdesetih letih je ta zvon počil, zaradi česar so leta 1992 v livarni Feniks v Žalcu naročili dva nova zvonova. Litino starega zvona so naslednje leto deloma uporabili pri vlivanju malega zvona, vendar je ta, zaradi nekvalitetne litine, imel nekoliko zamolkel glas. Leta 2019 sta bila zvonova obnovljena in zvonjenje eletrificirano. Po obnovi cerkvene fasade so leta 2021 zamenjali mali nekvalitetni zvon in dokupili največjega. Marežganska župnijska cerkev ima sedaj tako tri med seboj uglašene bronaste zvonove, ki pojejo v napevu »Te Deum«".

Zvonovi:

1. Feniks Žalec - 2021 - 793 kg - f'±0/16
2. Feniks Žalec - 1993 - 480 kg - as'+4/16
3. Feniks Žalec - 2021 - 338 kg - b'+2/16

Mali zvon (Feniks Žalec - 1993 - b') je od tedaj v zvoniku podružnične cerkve v Selih pri Višnji Gori, skupaj še z dvema jeklenima zvonovoma.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1409«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 318. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]