Strunjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Strunjan

Strugnano
Strunjan settlement.jpg
Strunjan se nahaja v Slovenija
Strunjan
Strunjan
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,51 km2
Nadm. višina
37,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno652
 • Gostota190 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Strunjan - Naselje
LegaObčina Piran
RKD št.14156 (opis enote)[2]

Strunjan (O tem zvoku izgovorjava ) (italijansko: Strugnano) je razloženo, deloma obmorsko naselje v Slovenski Istri[3] med Izolo in Piranom, s skoraj 700 prebivalci.

Naselje je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[4]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži ob Strunjanskem zalivu in v istoimenski dolini ob potoku Roje in ob njegovih pritokih, tudi na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m n. v.), ki se na severu strmo spušča proti zalivu sv. Križa in se konča z visokim flišnim klifom. Na koncu Strunjanskega zaliva so v območju Krajinskega parka Strunjan najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še delujoče Strunjanske soline.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Italijanski fašisti so 19. marca 1921 v Strunjanu med vožnjo Porečanke proti Trstu z vlaka streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet jih je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna. [5]

Opis naselja[uredi | uredi kodo]

Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom. Naselje sestavljajo zaselki Karbonar-Carbonaro, Marčane-Marzanedo, Pretski Grič-Punta Nambole, Ronek-Ronco in Sv. Duh-Santo Spirito.

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

V kraju sta slovenska podružnična osnovna šola in šola za otroke s posebnimi potrebami, ki nosi ime Elvire Vatovec.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V delu naselja, pod vrhom griča Ronek, stojita nekoč božjepotna, danes pa župnijska cerkev in ob njej nekdanji benediktinski samostan.

Krajinski park Strunjan[uredi | uredi kodo]

Del območja z naseljem je zaščiten kot Krajinski park.

Glavni članek: Krajinski park Strunjan.

Praznik kakija[uredi | uredi kodo]

Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli pomorščaki v Evropo okoli leta 1870, v Istro pa v prvih desetletjih 20. stoletja. V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik in član lokalnega Turističnega društva Solinar, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti to dotedaj dokaj neznano sadje in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva sodelujeta še kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.[6] Poleg praznika kakijev v Strunjanu praznujejo tudi praznik artičok.

Promet[uredi | uredi kodo]

V naselju se od magistralne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) odcepi lokalna cesta, speljana mimo Pacuga preko Belega Križa v Portorož in Piran.

Med letoma 1902 in 1935 je v bližini naselja potekala Porečanka, ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Trst s Porečem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14156". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. "Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin" (pdf). Pridobljeno dne 15. marec 2022.
  4. "Italijanska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26.
  5. "V Strunjanu počastili spomin na prve otroške žrtve fašizma". Pridobljeno dne 5. marec 2022.
  6. Okus jesenskega Strunjana. Terme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]