Strunjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Strunjan

Strugnano
Strunjan settlement.jpg
Strunjan se nahaja v Slovenija
Strunjan
Strunjan
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,51 km2
Nadm. višina
37,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno652
 • Gostota190 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Strunjan - Naselje
LegaObčina Piran
RKD št.14156 (opis enote)[2]
Strunjanske soline

Strunjan (O tem zvoku izgovorjava ) (italijansko: Strugnano) je razloženo istrsko naselje med Izolo in Piranom v Občini Piran in sedež krajevne skupnosti Strunjan s skoraj 700 prebivalci.

Naselje se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[3]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži ob strunjanskem zalivu, v t. im. Strunjanski dragi, ki obdaja potok Roje in vrsto drugih potokov, na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m.n.m.), ki se na severu strmo spušča proti zalivu sv. Križa in se konča z visokim flišnim klifom. Na koncu Strunjanskega zaliva so najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še delujoče Strunjanske soline.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Italijanski fašistični vojaki so 19. marca 1921 v Strunjanski dragi med vožnjo z vlaka na poti v Trst streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla. Pet otrok je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna.[navedi vir]

Opis naselja[uredi | uredi kodo]

Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom. Naselje sestavljajo zaselki Karbonar-Carbonaro, Marčane-Marzanedo, Pretski Grič-Punta Nambole, Ronek-Ronco in Sv. Duh-Santo Spirito.

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

V kraju sta slovenska podružnična osnovna šola in šola za otroke s posebnimi potrebami, ki nosi ime Elvire Vatovec.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev Marijinega prikazanja

V delu naselja, pod vrhom griča Ronek, stojita nekoč božjepotna, danes pa župnijska cerkev in ob njej nekdanji benediktinski samostan.




Krajinski park Strunjan[uredi | uredi kodo]

Oznaka Krajinskega parka Strunjan

Del območja z naseljem je zaščiten kot Krajinski park.

  • Laguna Stjuža
Stjuža - laguna Chiusa
Pinjev drevored v Strunjanu
Glavni članek: Krajinski park Strunjan.

Praznik kakija[uredi | uredi kodo]

Praznik kakija leta 2005

Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli pomorščaki v Evropo okoli leta 1870, v Istro pa v prvih desetletjih 20. stoletja. V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik in član lokalnega Turističnega društva Solinar, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti to dotedaj dokaj neznano sadje in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva sodelujeta še kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.[4] Poleg praznika kakijev v Strunjanu praznujejo tudi praznik artičok.

Promet[uredi | uredi kodo]

V naselju se od magistralne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) odcepi lokalna cesta, speljana mimo Pacuga do Belega Križa v Portorož in Piran.

Med letoma 1902 in 1935 je v bližini naselja potekala Porečanka, ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Trst s Porečem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14156". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. "Italijanska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26.
  4. Okus jesenskega Strunjana. Terme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]