Sveti Peter, Piran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Peter, Piran
Sveti Peter, Piran is located in Slovenija
Sveti Peter, Piran
Sveti Peter, Piran
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E / 45.4665889; 13.6844278Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E / 45.4665889; 13.6844278
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Piran
Površina
 • Skupno 3,96 km2
Nadmorska višina 210 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 406
 • Gostota 100 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6333 Sečovlje
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Sveti Peter - Vas
Lokacija Občina Piran
RKD št. 4769 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 10. december 1983

Sveti Peter, pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter, (italijansko San Pietro dell'Amata), je naselje v Občini Piran.

Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu Šavrinskega gričevja, na slemenu in pobočjih med dolinama reke Dragonje in potoka Drnica, obsega tudi zaselke Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime naselja so iz Sveti Peter v Goreli spremenili leta 1955. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Petra del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi. Staro ime so naselju vrnili leta 1992. [3][4][5] Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.[6]


Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort oljk (buga, črnica in štorta).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V zaselku Goreli je v prenovljeni Tonini hiši etnološka zbirka. V značilni kamniti istrski hiši so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in torklja (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju oljčnega olja, ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih kalov. Vrh slemena stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim renesančnim reliefnim oltarjem.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4769". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  4. ^ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  5. ^ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  6. ^ Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano. 2010. Piran: Občina Piran.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krušič Marjan, Slovenija: turistični vodnik, Založba Mladinska knjiga, 2009, ISBN 978-961-01-0690-6 (COBISS) (glej: Goreli)
  • Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]