Sveti Peter, Piran
| Sveti Peter | |
|---|---|
 |
|
  Sveti Peter |
|
| Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°EKoordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Piran |
| Površina | |
| • Skupno | 3,96 km2 |
| Nadmorska višina | 210 m |
| Prebivalstvo (2018)[1] | |
| • Skupno | 392 |
| • Gostota | 99 preb./km2 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 6333 Sečovlje |
| Zemljevidi | Najdi.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
|
Sveti Peter - Vas | |
| Lega | Občina Piran |
| RKD št. | 4769 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 10. december 1983 |
Sveti Peter, pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter, (italijansko San Pietro dell'Amata), je naselje v Občini Piran.
Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu Šavrinskega gričevja, na slemenu in pobočjih med dolinama reke Dragonje in potoka Drnica, obsega tudi zaselke Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.
Vsebina
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Ime naselja so iz Sveti Peter v Raven spremenili leta 1955. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Petra del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi. Staro ime so naselju vrnili leta 1992. [3][4][5] Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.[6]
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort oljk (buga, črnica in štorta).
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
V zaselku Goreli je v prenovljeni Tonini hiši etnološka zbirka. V značilni kamniti istrski hiši so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in torklja (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju oljčnega olja, ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih kalov. Vrh slemena stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim renesančnim reliefnim oltarjem.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4769". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano. 2010. Piran: Občina Piran.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveti Peter, Piran |
