Pojdi na vsebino

Sveti Peter, Piran

Sveti Peter

Raven (1952-1992)
Sveti Peter se nahaja v Slovenija
Sveti Peter
Sveti Peter
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E / 45.4665889; 13.6844278
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,96 km2
Nadm. višina
210 m
Prebivalstvo
 (1 januar 2020)[1]
 • Skupno393
 • Gostota99 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Sveti Peter - Vas
LegaObčina Piran
RKD št.4769 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP10. december 1983

Sveti Peter (pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter, italijansko San Pietro dell'Amata, od 1952 do 1992 Raven) je naselje v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Občino Piran.

Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu Šavrinskega gričevja, na slemenu in pobočjih med dolinama reke Dragonje in potoka Drnica, obsega tudi zaselke Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ime naselja so iz Sveti Peter v Raven spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Petra del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi. Staro ime so naselju vrnili leta 1992.[4][5][6] Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.[7]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort oljk (buga, črnica in štorta).

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Tonina hiša
  • V zaselku Goreli je v prenovljeni Tonini hiši etnološka zbirka. V značilni kamniti istrski hiži so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in torklja (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju oljčnega olja, ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih kalov.
  • Vrh slemena stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim renesančnim reliefnim oltarjem.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4769«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
  4. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  5. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  6. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  7. Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano. 2010. Piran: Občina Piran.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]