Sveti Peter, Piran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sveti Peter

Raven (1952-1992)
Tonina hiša zunanjost.JPG
Sveti Peter is located in Slovenija
Sveti Peter
Sveti Peter
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E / 45.4665889; 13.6844278Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E / 45.4665889; 13.6844278
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,96 km2
Nadm. višina
210 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno396
 • Gostota100 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Sveti Peter - Vas
LegaObčina Piran
RKD št.4769 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP10. december 1983

Sveti Peter, pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter, (italijansko San Pietro dell'Amata), je naselje v Občini Piran.

Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu Šavrinskega gričevja, na slemenu in pobočjih med dolinama reke Dragonje in potoka Drnica, obsega tudi zaselke Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime naselja so iz Sveti Peter v Raven spremenili leta 1955. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Petra del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi. Staro ime so naselju vrnili leta 1992. [3][4][5] Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.[6]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort oljk (buga, črnica in štorta).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V zaselku Goreli je v prenovljeni Tonini hiši etnološka zbirka. V značilni kamniti istrski hiši so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in torklja (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju oljčnega olja, ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih kalov. Vrh slemena stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim renesančnim reliefnim oltarjem.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4769". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  4. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  5. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  6. Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano. 2010. Piran: Občina Piran.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]