Cerkev sv. Lucije, Lucija
| Cerkev sv. Lucije | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Lucije | |
| 45°30′22.4474″N 13°36′7.2036″E / 45.506235389°N 13.602001000°E | |
| Kraj | Lucija |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveta Lucija |
| Stranski oltarji | 0 |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Arhitekt | Gasparo Albertini (kamnosek) |
| Slog | barok |
| Konec gradnje | pred 1541 |
| Lastnosti | |
| Zvonovi | 1 |
| Teža zvonov | neznano |
| Uprava | |
| Župnija | Lucija |
| Dekanija | Koper |
| Škofija | Koper |
| Metropolija | Ljubljana |
Lucija - Cerkev sv. Lucije | |
| Lega | Občina Piran |
| RKD št. | 3839 (opis enote)[1] |
Cerkev sv. Lucije je župnijska cerkev Župnije Lucija in se nahaja v središču Lucije, ob kanalizirani strugi potoka Fazan. Cerkev je posvečena sveti Luciji, priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1961.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Sedanja župnijska cerkev v Luciji je ena od nekdaj osmih cerkva, ki so jih v bližini solin dali zgraditi piranski solinarji, ohranjeni sta samo dve, v Seči in v Luciji.
Cerkvica sv. Lucije je bila zagotovo zgrajena pred letom 1541, saj je tega leta zanjo znani beneški slikar Benedetto Carpaccio na naročilo piranskih solinarjev naslikal podobo Marija na prestolu z Detetom Jezusom in s svetim Jurijem in Lucijo (Madonna in Trono con il Bambino Gesù e i Santi Giorgio e Lucia), ki je bila kasneje prenesena v direkcijo solin in zatem v mestno hišo v Piranu.[2] Pred začetkom druge svetovne vojne so italijanski tržaški umetnostni zgodovinarji to umetnino (skupaj z več drugimi) dali odpeljati odpeljali v varni depo v Italiji. Dolgo vrsto let je bila v Beneški palači v Rimu,[3] danes pa jo hranijo v mestnem muzeju Sartorio v Trstu.[4]
Dozidave
[uredi | uredi kodo]Cerkvica je bila predelana v obdobju med obema vojnama, leta 1934 so namreč cerkveno ladjo podaljšali za 4 metre in zgradbi prizidali zakristijo. Nazadnje je bila prenovljena leta 1981, po načrtih arhitekta Franca Kvaternika je dobila nov tlak, oltarno mizo, krstilnik, ambon ter sedilije. Sedanjo oltarno sliko Marije Pomočnice kristjanov med svetim Jurijem in sveto Lucijo je naslikal Ciril Jerič.
Arhitekturne značilnosti in cerkvena oprema
[uredi | uredi kodo]Fasado cerkvene stavbe zaključuje trikotno čelo s preslico, v kateri je zvon, vendar o njem ni pisnih virov.
Baročni glavni oltar je delo piranskega kamnoseka Gaspara Albertinija, nekoč s sliko Benedetta Carpaccia »Marija na prestolu z Detetom Jezusom, svetim Jurijem in sveto Lucijo« (Madonna in Trono con il Bambino Gesù e i Santi Giorgio e Lucia). Slika je bila naročena leta 1541, kot poklon piranskih solinarjev svoji zavetnici. Današnja oltarna slika je njena slaba kopija.
Zvon sv. Lucije
[uredi | uredi kodo]
Zvon v preslici je italijanske izdelave, delo najverjetneje ene od beneških zvonarn. Jasno se namreč vidi specifična oblika z zaobljenim zgornjim delom, kjer klobuk preide v bok zvona, ter oster udarni rob. Po obroču pod udarnim robom ima okrasje, ki je značilno za italijanske zvonarje. Zvon je na jarem obešen s šesterokrako krono, ki je zgoraj zaokrožena, kar je prav tako značilnost italijanskih zvonarjev. Poleg tega šesterokraka krona zvona nakazuje na to, da je bil vlit proti koncu 19. stoletja ali v začetku 20. stoletju, saj so Italijani na tovrsten način izdelave krone prešli relativno pozno (pri nas se je začela uveljavljati na prehodu v 19. stoletje).
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Notranjost cerkve (1923)
Notranjost cerkve (2023)
Oltar (2024)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3839«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Brejc, Tomaž (1983). Slikarstvo od 15. do 19.stoletja na Slovenski obali : topografsko gradivo. Založba Lipa, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran. str. 30. COBISS 23514113.
- ↑ »Elenco delle opere provenienti dall'Istria conservate a Roma, in palazzo Venezia«. Maj 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2021. Pridobljeno 13. novembra 2021.
- ↑ »Benedetto Carpaccio: Marija na prestolu z Detetom Jezusom, Svetim Jurijem in sv. Lucijo, Olio su tela, cm. 123 x 141. Museo Civico Sartorio, Trieste«. Pridobljeno 19. aprila 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Naldini, Pavel (2001). Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. COBISS 110649344. ISBN 961-6033-28-X.
- Alisi, Antonio. Chiese minori e confraternite di Pirano (v italijanščini).
- Alisi, Antonio (1955). Pirano: la sua chiesa, la sua storia (v italijanščini). COBISS 4568621.
