Cerkev sv. Basa, Koper

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Cerkev sv. Basa
Koper-St.-Bassa-Kirche-(280711).jpg
Cerkev sv. Basa se nahaja v Slovenija
Cerkev sv. Basa
Cerkev sv. Basa
Lega na zemljevidu Slovenije
45°32′51″N 13°43′28″E / 45.54750°N 13.72444°E / 45.54750; 13.72444Koordinati: 45°32′51″N 13°43′28″E / 45.54750°N 13.72444°E / 45.54750; 13.72444
KrajPrešernov trg, Koper
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijBas iz Nice
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Uprava
ŽupnijaKoper - Marijino vnebovzetje
DekanijaKoper
NadškofijaKoper
Cerkev sv. Bassa
LegaMestna občina Koper
RKD št.3767 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP3. februar 1993

Cerkev sv. Basa (italijansko chiesa di San Basso) je cerkev na Prešernovem trgu (italijansko piazza Prešeren) v Kopru. Podružnična cerkev ima funkcijo kapele župnije Koper - Marijinega vnebovzetja (ki je stolna župnija). Stavba, ki izvira iz konca 16. stoletja, je sprva služila kot bolnišnica svetega Nazarija, leta 1706 pa jo je kot cerkev posvetil koprski škof Paolo Naldini. Leta 1731 je bila obnovljena in močno predelana, odtlej ima baročno notranjost z ravnim stropom. Bogata baročna notranja oprema vključuje glavni oltar s podobama sv. Nazarija in sv. Basa, kip sv. Basa in romansko razpelo iz leta 1120, kasneje gotizirano, za katero se je domnevalo, da ima čudežne moči (italijansko Crocifisso miracoloso). Narejeno je iz polikromiranega lesa in prikazuje zmagoslavnega Kristusa.

Callidove orgle[uredi | uredi kodo]

V letu 2021 so bile v cerkev prestavljene Callidove orgle iz koprske stolnice, ki je dobila nove orgle.

Za koprsko stolnico so bile leta 1773 izdelane orgle Gaetana Callida iz Benetk. Leta 1940 jih je goriški orglar Giorgio Bencz predelal, pri tem pa odstranil orgelsko omaro, ki je pri orglah beneškega tipa izrednega pomena, pa tudi izvirne Callidove pročelne piščali, ki jih ni dala pretopiti niti avstrijska vojaška oblast med prvo svetovno vojno. [2]
Orglar je to izvedel po navodilih tedanjega Zavoda za varstvo spomenikov, ki je s temi deli hotel razkriti veliko okno v stolnici. Bencz je zamenjal tudi nekatere registre, tako da instrument nima več prvotnega zvoka. Kaj se bo z orglami dogajalo v tehničnem smislu v prihodnje ni znano, saj bi bilo nujno rekonstruirati orgelsko omaro.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3767". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 219. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]