Cerkev sv. Mavra, Izola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Mavra
Župnijska cerkev sv. Mavra, Izola
Župnijska cerkev sv. Mavra, Izola
Cerkev sv. Mavra is located in Slovenija
Cerkev sv. Mavra
Cerkev sv. Mavra
45°32′24″N 13°39′32″E / 45.54000°N 13.65889°E / 45.54000; 13.65889Koordinati: 45°32′24″N 13°39′32″E / 45.54000°N 13.65889°E / 45.54000; 13.65889
KrajIzola, v ožjem jedru
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Maver, sveti Donat ter papež Sikst II.
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Uprava
ŽupnijaIzola
DekanijaKoper
ŠkofijaKoper
Izola - Cerkev sv. Mavra
LegaObčina Izola
RKD št.196 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP5. januar 1985

Župnijska cerkev sv. Mavra v Izoli se nahaja na najvišji točki nekdanjega otoka, na obsežnem platoju na severnem robu mestnega jedra.

Posvečena je mučencem svetemu Mavru, svetemu škofu Donatu in papežu Sikstu II. Dominantno lego na osrednji Izolski vzpetini nekdanjega otoka je cerkev ohranila do danes.

Osnovni podatki o cerkvi[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev sv. Mavra se nahaja v katastrski občini Izola, par. št. 558, površina 1145m². Cerkveni kompleks sestavljata Cerkev in prosto stoječi zvonik. Kompleks spada pod Škofijo Koper. Cerkev je osnovana kot triladijska bazilika, ki ima ob severni in južni strani več prizidkov, v notranjščini so to stranske kapele z oltarji, razporejenimi ob severni in južni steni stranskih ladij.

Kupola nad prezbiterijem
Glavni oltar Svetega Mavra.

Na mestu današnje župnijske cerkve je bila zgodnja srednjeveška cerkev, ki jo je obdajalo pokopališče. Gradnja prve (zgodnje srednjeveške)cerkve je omenjena nekje 1356 leta. Sedanjo Cerkev v psevdoromanskem slogu bazilike z renesančnimi komponenti in potezami so začeli graditi leta 1547, potem ko so podrli prvotno romansko cerkev. Dela sta vodila arhitekt Mazzafuoco iz Benetk in Francesco de Bologna iz Kopra. Nova cerkev je bila posvečena 10.8.1553, posvetil jo je škof Tomaž Stella. Leta 1585 so sezidali ločen zvonik, kakršen je ob cerkvi viden še danes.

Cerkev je dolga 54m je troladijska in bazilikalno zasnovana. Ladje so dolge 33m, sredinska je široka 9,5m, leva in desna stranska pa vsaka po 4,5m. Prezbiterij je dolg 19m in širok 7,5m.

V začetku je bila cerkev taka, da je imela pročelje z glavnim vhodom in z levim in desnim stranskim vhodom. Glavna ladja z ravnim stropom je slonela na 14ih stebrih ter se je zaključila s kapelo, kjer je bil nameščen kor. V obdobju baroka so ohranili gabarit cerkve, v notranjosti pa so oblikovali glavno ladjo v sedanjo podobo na 14ih stebrih tako, da so prizidali kor in jo podaljšali, preoblikovali pročelje v renesančno in podaljšali prezbiterij ter dogradili kupolo. Sledila je še menjava tlaka. Bogato so jo opremili in na novo uredili kapele ter oltarje, ki so bili prvotno leseni in pozlačeni.

Ob kasnejših predelavah je bila notranjščina barokarizirana.

Kronika predelav[uredi | uredi kodo]

  • 1867: z odpiranjem sten dodanei stranske kapele.
  • 1888: sezidano novo podaljšano renesančno pročelje ter narejen pevski kor.
  • 1891: podaljšanje prezbiterija, dozidanje kupole, premik oltarnega nadstavka v ozadje ter zamenjava tlaka.
  • 1950: Sprejem oltarja Sv, rešnjega telesa iz Bernardina
  • 1954: v severnem stranskem vhodu je vzidana Lurška votlina.
  • 1967: odstranjeni obhajilni mizi (marmornati ograji)
  • 1980: preurejen prezbiterij z znižanim tlakom za eno stopnico, premaknjenim glavnim oltarjem nazaj k baročnemu nastavku in nov daritveni oltar (versus populum) ter odstranjena prižnica. Cerkev je bila tudi temeljito prebarvana.
  • 1993: menjava oken glavne sredinske ladje in obnova te zunanje fasade in nova streha
  • 2000 obnova celotne fasade
  • 2005-6: obnova pročelja
  • 2009: novi kropilnik, svečniki so postavljeni ponovno na glavni oltar Sv. Mavra
  • 2010: povečana oltarna miza in obnovljena kapela tabernaklja, vrnjena večina bander
  • 2012: postavitev novega križevega pota

V zadnjem stoletju je arhitektura cerkve ostala nespremenjena. Ohranila je baročno preoblikovano renesančno kompozicijo ter historične elemente.

V notranjosti cerkve se nahaja deset baročnih oltarjev, Callidove orgle in slike iz 15. stoletja. V cerkvi redno poteka bogoslužje. V poletnem času so organizirani vodeni ogledi cerkve. Tudi v tujem jeziku. Na ogled je tudi razstava sakralnih predmetov: Zakladi župnije Izola

Zvonik[uredi | uredi kodo]

Zvonik se nahaja pred pročeljem cerkve, ločen kakih 5 metrov od nje in visok 39 m. Zidan je bil v letu 1585 iz istrskega kamna na gotski osnovi v stilu beneške arhitekture. Zvonik je bil obnovljen okoli leta 1906.

Prostostoječi zvonik v župniji Izola je bil sezidan v letu 1585 iz navadnega istrskega kamna. Stoji od pročelja župnijske cerkve sv. Mavra ločen kakih 5 metrov in v višino meri dobrih 39 metrov. Nahaja se na obsežnem ravnem trgu najvišje točke mesta na severnem robu, v katastrski občini Izola s parcelno številko 549. Površina samega zvonika znaša 31 m2. Sam zvonik je skupni cerkveni kompleks z župnijsko cerkvijo sv. Mavra, le da je ločen in samostojen.

Dobrih 40 let po izgradnji cerkve (1545) je sledil zvonik, ki je bil načrtovan ločeno. V letu 1585 je bil sezidan zvonik iz večjih blokov istrskega kamna, najverjetneje iz okolice Pazina na starejših gotskih osnovah, ki je po zaključku gradnje postal največji v Izoli s svojo višino 39 metrov. Zvonik je bil zgrajen do polovice v gotskem slogu enotno, kasneje pa dokončan z vrhnjim delom in konico v beneškem stilu. Svojo zunanjost je ohranil vse do danes enako. Edina prenova zvonika je bila omenjena v začetku 20 stoletja, po zaključku zadnjih večjih predelav župnijske cerkve, ko so ji na novo sezidali za pevski kor podaljšano pročelje, kupolo in podaljšali prezbiterij. Takrat naj bi zvonik na novo fugirali, in pobelili vrhnje 3 nivoje. Dobil je nove stopnice in mehansko uro. Zanj je značilna tlorisno kvadratna piramidna streha ali konica sezidana iz opečnjakov in fasadno prekrita z vrhnjo plastjo.

Zvonik je do nivoja podesta pod zvonovi ali predela zvonov grajen iz kamna, ki je viden in ne prekrit s fasado tako od zunaj kakor od znotraj ter je fugiran. Barva kamna je sivo rjave barve. Na južni strani kake 3 metre pred spojem z nivojem zvonov je številčna ura, ki stoji na belem fugiranem krogu.

Nivo zvonika, ki je namenjen trem zvonovom je fasadno obdelan v krem beli barvi in ima na vseh štirih straneh (južna, vzhodna, severna, zahodna stran) po dve lepo kamnito izdelani odprtini s polkrožnim zaključkom na vrhu skozi katere prihaja zvok in donenje zvonov. Značilnost zahodne strani je ta, da je na levi odprtini(pogled iz notranjosti zvonika) oprt pogrebni zvon, kar je prava redkost in posebnost na tem območju.

Naslednji nivo zvonika, ki je nad nivojem zvonov, je zožan nekoliko manjši. Je prav tako kvadratne oblike in ima na vseh štirih straneh po eno lepo obokano in izdelano neodprto odprtino, ki služi vizualnemu dodatku. Na zahodni strani tega nivoja, pa ima manjšo krožno odprto lino. Ta dva nivoja med seboj ločena s simsi in velikostjo manjšega zgornjega nivoja sedaj zaključuje visoka piramidna kvadratna konica, ki se prav tako zoži od vmesnega nivoja za isti odstotek kakor se je vmesni nivo zožil od nivoja zvonov.

Vsi trije nivoji so fasadno dokončani in so krem bele barve. Prva dva nivoja imata izražene kamnite robove in se zaključita s simsi, ki so po novem pokriti z bakrom. Sama špica zvonika, pa ima jasno izrazite zunanje robove, ki poudarjajo njeno piramidnost, pod katerimi so še na vsaki strani dober meter ločeni okrasni iznakaženi robovi v obliki narobe obrnjene črke V in so vzporedni na glavne robove konice.

Vrh konice samega zvonika krasi bronasti križ, ki ima vgrajene štiri bronaste krogle na prečnih koncih, na samem vrhu pa je montirana bakrena zastavica z latinskim napisom Sv. Maver. Križ je črne barve, krogle pa so sive. Zvonik je električno ozemljen, in v zadnjem letu generalno prenovljen. Leta 1985 je bil razglašen za spomenik kulturne dediščine na območju občine Izola.

Ponovno je bil obnovljen v letih 2008−2012.

V zvoniku so 4 zvonovi

  • Zvon Sv. Mavra

Ima premer 116 cm, težak je 896 kg in uglašen na ton E Izdelala ga je ustanova De Poli & Broili iz Gorice leta 1875 Krasi ga podoba Sv. Mavra, blažene device od milosti, Sv. Jožefa, in Križanega Na njem je napis:

LAUDO DEUM VERUM, Hvalim pravega Gospoda, PLEBEM VECO, kličem ljudi, CONGREGO CLERUM, zbiram klerike, DEFUNTOS PLORO, objokujem mrtve, PESTEM FUGO, odganjam nesreče, FESTA DECORO, slavim praznike, EXAUDI VOCEM POLUTI TUI. usliši Gospod glas tvojega ljudstva.

  • Zvon Sv. Donata

Ima premer 104 cm, težak je 633kg in uglašen na ton F Vlit je bil v livarni Lapagna v Trstu leta 1921 Krasi ga podoba Sv. Donata in Križanega Nosi napis:

ME FREGIT FUROR HOSTIS, Zdrobila me je besnost sovražnika, AB HOSTIS AERE REVIXI, znova sem rojen iz topov sovražnika, ITALIAM CLARA VOCE DEUMQUE CANENS da pojem z jasnim glasom Italiji in Bogu SOLI DEO GLORIA samo Bogu slava.

  • Zvon Sv. Jožefa

Ima premer97 cm, težak je 462kg in uglašen na ton G Vlit je bil v livarni Lapagna v Trstu leta 1921 Nosi podobo Križanega in Sv. Nadangela Mihaela Napis je enak kot pri drugem zvonu z dodatkom:

CHRISTUS VINCIT, Kristus zmaguj, CHRISTUS REGNAT, Kristus kraljuj, CHRISTUS IMPERAT. Kristus vladaj.

  • Zvon Sv. Siksta

Ima premer 81 cm, težak je 275 kg in uglašen na ton F Vlit je bil v livarni Lapagna v Trstu leta 1921 Nosi podobo Križanega in Sv. Siksta

Napis je enak kot pri prejšnjih dveh in se končuje:

AB OMNI MALO LIBERA NOS DOMINE Vsakršnega zla, reši nas Gospod

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 196". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Izola, Uradne objave (Primorske novice), št. 31/84-350, 16/85-194, 15/90-81)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]