Pravi križ
Pravi križ je ime relikvij, ki jih ima večina krščanskih Cerkva za ostanke križa, na katerem je bil križan Jezus Kristus.[1]
Po pisanju ponicejskih zgodovinarjev, na primer Sokrata Sholastika, je cesarica Helena, mati prvega krščanskega cesarja Konstantina I. Velikega, leta 326-328 potovala po Sveti deželi in ustanavljala cerkve in zavetišča za uboge. Zgodovinarja Gelasij Cezarejski (umrl 395) in Tiranij Rufin (344/45-411) sta trdila, da je na skritem mestu odkrila tri križe, za katere je verjela, da so bili na njih križani Jezus in tatova Dizma in Gesta. Ne enem od njih je bila tablica z Jezusovim imenom. Helena kljub temu ni bila prepričana, da je Jezusov, dokler se ni zgodil čudež, ki je domnevo potrdil.
Fragmente domnevno pravega križa posedujejo številne cerkve. Za veliko kristjanov, predvsem protestantov, je njihova avtentičnost nesprejemljiva. Večina rimskokatoliških in pravoslavnih vernikov v njih vidi avtentične ostanke križa, na katerem je bil križan Jezus.[2] Srednjeveške legende, povezane s pravim križem, so v katoliškem in pravoslavnem izročilu različne.
Sklica[uredi | uredi kodo]
- ↑ Viri legende o sveti Heleni in odkritju pravega križa so podrobno raziskani v J. W. Drijvers, Helena Augusta, the Mother of Constantine the Great and the Legend of her Finding of the True Cross. Leiden, 1992. Glej tudi The Elene of Cynewulf. Yale Studies in English. Volume XXI (1904). Project Gutenberg. Arhivirano iz izvirnika 24. septembra 2009 na Wayback Machine.
- ↑ Jan Willem Drijvers (1992>. Helena Augusta (248/249-328/329 A.D. University of Groningen.
