Logika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Lógika (grško λόγος: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalništva.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Aristotel je utemeljitelj logike. Njegovi logiški spisi (njegovo osrednje logiško delo je O razlaganju (Peri Hermeneias) se ukvarjajo z zakonitostmi pravilnega sklepanja. Aristotel je sistematično razmejil logiko kot znanost o pravilnem sklepanju od sofistike, grškega miselnega gibanja, ki se je pogosto posluževalo paradoksov in prikritih zmotah v argumentih.

Sholastika je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni logika terminov, silogistika ali A-sistem. Najpomembnejša sodobna logika sta Frege in Russell. Utemeljila sta propozicijsko logiko, logiko, ki z razliko od Aristotelove logike ne operira s termini, temveč s propozicijami, s stavki. Propozicijsko logiko lahko sicer v zametikih zasledimo že v stoiški logiki.

Sodbnejši logiški sistemi so po navadi utemeljeni na opustitvi nekaterih aksiomov iz starejših logiških sistemov ter uvedbi intenzionalnosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)