Kulturna krajina Lednice-Valtice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kulturna krajina Lednice-Valtice
LednickoValtickyAreal.jpg
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeLednice-Valtice Cultural Landscape
LegaLednice, Valtice, Podivín, Češka
Koordinati48°46′33″N 16°46′30″E / 48.7758°N 16.775°E / 48.7758; 16.775Koordinati: 48°46′33″N 16°46′30″E / 48.7758°N 16.775°E / 48.7758; 16.775
Površina14.320,00 ha
KriterijKulturni: (i), (ii), (iv)[1]
Referenca763
Vpis1996 (20. zasedanje)
Kulturna krajina Lednice-Valtice is located in Češka
Kulturna krajina Lednice-Valtice
Lega: Kulturna krajina Lednice-Valtice

Kulturna krajina Lednice-Valtice (češko Lednicko-valtický areál) je kulturno-naravna krajina s površino 283,09 km2 v okolici vasi Lednice in Valtice na južnem Moravskem v bližni Břeclava v Češki republiki. Krajina je od leta 1996 vpisana na Unecov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vojvode Liechtensteinski, ki so imeli najmanj od leta 1140 do 13. stoletja in od leta 1807 velike posesti na Moravskem, Spodnji Avstriji, Šleziji in Štajerski, so leta 1249 pridobili gradova v Lednicah in Valticah, s čimer se je začelo naseljevanje njune okolice.

17.—19. stoletje[uredi | uredi kodo]

Liechtensteini so v 17. —20. posest okrog gradov pretvorili v velik urejen zasebni park. V 19. stoletju so ga preuredili po angleških načelih urejevanja krajinskih parkov, gradova pa sta dobila baročni in neogotski videz.

Leta 1715 sta bila gradova povezana s cesto z drevoredom, ki je kasneje dobila ime po pesniku Petru Bezruču. Ledniški ribniki (češko Lednické rybníky) ležijo med vasmi Valtice, Lednice in Hlohovec. Velik del kulturne krajine pokrivajo borovi gozdovi, področje ob reki Dyji pa logi.

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

V 20. stoletju je ozemlje južne Moravske pripadlo Češkoslovaški. Ker je družina Liechtenstein nasprotovala priključitvi čeških Sudetov k nacistični Nemčiji, so nacisti zasegli vse njihove posesti in jih leta 1939 preselili v Vaduz. Po drugi svetovni vojni je družina večkrat poskušala po pravni poti doseči vrnitev svojih posesti. Ker socialistična češkoslovaška oblast ni vračala veleposesti izgnanim aristokratskim zemljiškim posestnikom, so bili njihovi poskusi neuspešni.

Po češkoslovaški žametni revoluciji leta 1992 so Liechtensteini ponovno poskušali pridobiti zasežene posesti, vendar je sedanja češka vlada kot njihov lastnik zahteve zavrnila.[2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. http://whc.unesco.org/en/list/763.
  2. The former Liechtenstein possessions of Lednice-Valtice. Minor Sights. September 2014. Pridobljeno 4. oktobra 2014.

Vir[uredi | uredi kodo]