Cerkev Srca Jezusovega, Praga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Srca Jezusovega v Pragi
Kostel Nejsvětějšího srdce Páně
v Praze na Vinohradech
Portret
Cerkev Srca Jezusovega v Pragi se nahaja v Češka
Cerkev Srca Jezusovega v Pragi
Cerkev Srca Jezusovega v Pragi
50°5′6″N 14°26′46″E / 50.08500°N 14.44611°E / 50.08500; 14.44611Koordinati: 50°5′6″N 14°26′46″E / 50.08500°N 14.44611°E / 50.08500; 14.44611
DržavaČeška
Verska skupnostdejavna
Prejšnja verska s.rimskokatoliška
Patrocinijkardinál Karel Kašpar
Spletna stranSrdcepane.cz / www.srdcepane.cz srdcepane.cz
Zgodovina
Zgrajena1929–1932
Zgradilžupnik František Škarda
Posvečena8. maja 1932
Arhitektura
ArhitektJože Plečnik

Cerkev Srca Jezusovega (češko Kostel Nejsvětějšího srdce Páně) je rimskokatoliška cerkev na Trgu Jurija iz Podjebrad v četrti Vinohrady v Pragi. Zgrajena je bila med letoma 1929 in 1932. Zasnoval jo je slovenski arhitekt Jože Plečnik, [1] ki je našel navdih v starokrščanskih in antičnih vzorcih.

Cerkev je eden najpomembnejših čeških verskih objektov 20. stoletja. [2] S širino 42 m je visoka stena stolpa ogromna, na njem je zastekljena ura premera 7,5 m in je največja na Češkem. V pritličju je prostorna kapela s kasetiranim stropom. V notranjosti so oltar iz belega marmorja in trimetrska pozlačena podoba Kristusa ter šest kipov zavetnikov Češke. [3]

Med drugo svetovno vojno je bilo šest zvonov iz stolpa pretopljenih za orožje. Leta 1992 sta bila vrnjena dva primerka. Od leta 2010 je bila cerkev uvrščena med državne kulturne spomenike. [4]

Oblikovanje[uredi | uredi kodo]

Osebe, odgovorne za praško predmestje, v katerem sta bili dve župniji in ena cerkev, so se leta 1919 obrnile na Plečnika, da bi zgradil novo cerkev. Sprva je zavrnil projekt, češ da ne pozna dovolj dobro verskega čustvovanja Čehov. Po nadaljnjih razpravah je privolil in leta 1921 predlagal cerkev s prostostoječim zvonikom, kar je sprožilo vprašanje, kje naj bi bila. Šestletni načrt cerkve se je pokazal za tako težkega kot gradnja dunajske cerkve svetega Duha. Pri začetnem načrtovanju so nastale nekatere želje odbora za monumentalen župnijski center. Plečnik je oblikovanje zunanjosti zasnoval kot antični tempelj. Streho je želel okrasiti s starinskim okrasnim trakom. Okoli glavne ladje je razvrstil stranske kapele in ob oltarju predvidel godbo, ki naj bi bila značilna za Čehe. 25 metrov visoka cerkev naj bi prevladala nad šolo, župniščem in stanovanjskimi hišami. Ta različica je bila zavrnjena zaradi pomanjkanja denarja in nejasnega stanja na zemljišču.

Do leta 1925 je nastalo več različic, nato pa se je pojavil zanimiv cenejši projekt. Cerkev je bila precej nižja, imela naj bi izjemno širok zvonik in v primerjavi z dunajsko cerkvijo svetega Duha naj bi bila brez višinske cezure na stičišču ladje in prezbiterija. Za tloris je Plečnik izbral kvadrat s kasetiranim stropom in krog za teracna tla. Zamisel velike dvorane je bila revolucionarna in bi jo lahko pozneje sakralizirali z vrsto prostostoječih oltarjev.

Cerkev deluje monumentalno v središču trga s širokim zvonikom med ladjo in zakristijo. Višina zvonika ustreza dolžini ladje.

Izvedba[uredi | uredi kodo]

Ker so bili postavljeni temelji precej dražji, kot je bilo načrtovano, je Plečnik poenostavljal, da bi zmanjšal stroške, okraševanje na vrhu fasade, odpovedal drage angele in zamenjal prvotno načrtovan kamnit portal in okenske okvirje s poceni belim ometom. Nasprotna velika okrogla okna, s katerimi je lepo prodrl skozi zid v zadnji različici, so kot oči kiklopa proti stolnici Praške nadškofije, stolnici sv. Vida na praškem gradu.

Velika in svetla ladja je nastala na sorazmerno majhni kripti. Grobo je bila zgrajena 1930, odprta pa maja 1932, čeprav je bila še vedno skoraj povsem prazna. Leta 1931 je Plečnik poslal v Prago načrte za notranjo opremo. Po njih so naredili le glavni oltar, ki je bil končan 1939, opustili pa zamisel nepravilno po prostoru razporejenih stranskih oltarjev. Oltarja v kotih ob prezbiteriju je pozneje zasnoval Otto Rothmayer in uporabil nekatere Plečnikove elemente. V začetku 40-ih je Rothmayer dodal še stranska oltarja svetega Antona in svete Terezije. Plečnik nikoli ni videl opremljene cerkve, saj je Prago zapustil že leta 1934. Delo s kipi na fasadi in oprema kripte in zakristije sta se začela med drugo svetovno vojno, vendar dela niso bila nikoli v celoti končana.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • web farnosti NSP (historie chrámu, pořad bohoslužeb aj.):
  • 1932, Chrám Nejsvětějšího Srdce Páně v Praze 12., na Královských Vinohradech : Dle projektu prof. arch. Jos. Plečnika [1]