Pojdi na vsebino

Zrenjanin

Zrenjanin

Зрењанин
Nagybecskerek
Zreňanin
Zrenianin
Mestna hiša (Magistrat) in spomenik kralju Petru I.
Mestna hiša (Magistrat) in spomenik kralju Petru I.
Zastava Zrenjanin
Zastava
Grb Zrenjanin
Grb
Zrenjanin se nahaja v Srbija
Zrenjanin
Zrenjanin
Zemljepisna lega v Srbiji
45°22′40″N 20°23′10″E / 45.37778°N 20.38611°E / 45.37778; 20.38611
DržavaSrbija Srbija
Pokrajina Vojvodina
OkrajSrednjebanatski
MestoZrenjanin
Nadm. višina
71 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
  Skupno76.511
Poštna številka
23000 Zrenjanin
Klicna koda+381 (0) 23
Avtomobilska oznakaZR

Zrenjanin (srbska cirilica: Зрењанин) je mesto in središče istoimenske občine v Srbiji. Je največje mesto v Banatu in tretje največje v avtonomni pokrajini Vojvodini.

Prvotno ime mesta je bilo Bečkerek, dokler mu niso bile leta 1769 podeljene trške pravice in ime Veliki Bečkerek. Mnogi domačini mesto pogovorno tudi danes imenujejo Bečkerek. Leta 1935 so mesto preimenovali v Petrovgrad, leta 1946 pa v Zrenjanin po narodnem heroju Žarku Zrenjaninu.

Madžarsko ime mesta je Nagybecskerek, slovaško Zreňanin in romunsko Becicherecul Mare ali Zrenianin; poleg srbščine so v mestu uradni tudi ti trije jeziki.

V bližini se nahaja letališče Zrenjanin. V mestu zelo uspešno deluje tudi slovensko društvo "Planika". Uradni naziv je Društvo Slovencev Planika.

Demografija

[uredi | uredi kodo]

V Zrenjaninu je po popisu leta 2011 živelo 76.511 prebivalcev. Večinski prebivalci so Srbi ob znatni madžarski, slovaški, romunski in romski manjšini.

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
19481953196119711981199120022011
38.56444.16855.53971.42481.27081.31679.77376.511
Etnična sestava po popisu iz leta 2011
Srbi
 
54.648 71,42%
Madžari
 
10.000 13,07%
Romi
 
2.109 2,75%
Romuni
 
635 0,83%
Jugoslovani
 
467 0,61%
Hrvati
 
373 0,48%
Slovaki
 
329 0,43%
Makedonci
 
315 0,41%
Črnogorci
 
225 0,29%
Nemci
 
108 0,14%
Slovenci
 
61 0,08%
ostali
 
560 0,73%
regionalna pripadnost
 
2.338 3,05%
neopredeljeni
 
3.669 4,79%
neznano
 
674 0,88%

Znamenite osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. i 2011.
  2. Књига 9, Становништво, упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, мај 2004, ISBN 86-84433-14-9

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(slovensko)
(madžarsko)