Vojvodina, Srbija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avtonomna pokrajina Vojvodina
Аутономна Покрајина Војводина
Autonomna Pokrajina Vojvodina
Vajdaság Autonóm Tartomány
Autonómna pokrajina Vojvodina
Provincia Autonomă Voivodina
Автономна Покраїна Войводина
Zastava Vojvodine Grb Vojvodine
Lega Vojvodine
Lega Vojvodine (rdeča) v Srbiji
Glavno mestoNovi Sad
45°15′N, 19°50′E
Uradni jeziki
Upravljanje avtonomna pokrajina
 -  država:  Srbija
 -  predsednik pokrajinske vlade: Igor Mirović
 -  predsednik skupščine: István Pásztor
Površina
 -  skupaj: 21.614 km²  
Prebivalstvo
 -  štetje 2011: 1.931.809 (188.)
HDI (2019) 0,799 (visok) (2. v Srbiji)
1 Vsi uradni jeziki se uporabljajo v pokrajinskem uradniškem sistemu, srbščina v vseh občinskih uradih, drugi pa se uporabljajo v določenih občinah.

Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, slovaško Autonómna Pokrajina Vojvodina, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije. Vojvodina obsega skoraj četrtino ozemlja Srbije oziroma 21.506 kvadratnih kilometrov. Novi Sad je administrativno, gospodarsko in kulturno središče Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Vojvodina je postala avtonomna pokrajina v okviru jugoslovanske federalne enote Srbije že leta 1945, 1963-91 je bila ena izmed dveh avtonomnih pokrajin v Srbiji, ki sta bili, še zlasti po letu 1968, obenem tudi konstitutivni del SFRJ in dejansko politično skoraj neodvisni od "ožje" Srbije), vse do ukinitve dejanske avtonomije z "antibirokratsko revolucijo" leta 1988, ki jo je spodbudil velikosrbski Miloševićev režim. Po njegovem padcu se je v začetku tisočletja avtonomija Vojvodine v določeni, čeprav dosti manjši meri, kot jo je imela v SFRJ, meri spet obnovila.

Teritorialna organizacija[uredi | uredi kodo]

Vojvodino sestavlja 45 občin in 7 okrajev s središči v mestih Subotica, Zrenjanin, Kikinda, Pančevo, Sombor, Novi Sad in Sremska Mitrovica.

Sekajo jo tri velike plovne reke Donava, Tisa in Sava, ki njeno ozemlje delijo na tri dele: na vzhodu se nahaja Banat, na severozahodu Bačka, na jugozahodu pa Srem. Za te tri regije so značilna velika območja kvalitetne obdelovalne zemlje, gospodarska in kulturna razvitost, velika gostota poseljenosti in demografska pisanost.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]