Sombor
Sombor Сомбор | |
|---|---|
 | |
  Sombor Zemljepisna lega v Srbiji | |
| 45°46′48″N 19°7′12″E / 45.78000°N 19.12000°EKoordinati: 45°46′48″N 19°7′12″E / 45.78000°N 19.12000°E | |
| Država |  Srbija |
| Pokrajina |  Vojvodina |
| Okraj | Zahodnobački upravni okraj |
| Mesto | Sombor |
| Nadm. višina | 89 m |
| Prebivalstvo (2011)[1] | |
| • Skupno | 47.623 |
| Poštna številka | 25000 Sombor |
| Klicna koda | +381 (0) 25 |
| Avtomobilska oznaka | SO |
Sombor (izvirno srbsko Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Lega[uredi | uredi kodo]
Sombor leži v zahodni Bački, blizu Donave, sredi bogatega kmetijskega področja in je pomembno prometno križišče: proti severozahodu vodi cesta proti Subotici, jugovzhodno proti Srbobranu in jugozahodno proti Apatinu. V bližini se nahaja letališče Šikara.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Staro mestno jedro s tipično panonsko arihtekturo je nastalo v 13. stoletju in je bilo nekaj časa upravno in kulturno središče Bačke. V mestu so ohranjeni mnogi spomeniki iz preteklosti, med njimi je treba omeniti zgradbo mestne posvetovalnice in še nekaj poslopij iz 19. stoletja, baročno cerkev sv. Djurdja zgrajeno leta 1750 z ikonostasom iz istega obdobja.[2] V mestu se nahajajo še: bogat mestni muzej, staro gledališče, galerija Milana Konjevića, salon likovne umetnosti ter bogat arhiv. Bil je središče srbske nacionalne misli in odpora proti raznarodovanju v Avstro-Ogrski.[3]
Demografija[uredi | uredi kodo]
V mestu živi 41.889 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 40,3 let (38,7 pri moških in 41,9 pri ženskah). Naselje ima 18.224 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,80.
Prebivalstvo je nacionalno nehomogeno, opazem znanten delež Hrvatov, Bunjevcev, Madžarov in Jugoslovanov. V času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev.
|
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Etnična sestava po popisu iz leta 2002 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Srbi | 32.988 | 64,09% | ||
| Madžari | 3.743 | 7,27% | ||
| Jugoslovani | 3.325 | 6,45% | ||
| Hrvati | 3.197 | 6,21% | ||
| Bunjevci | 2.222 | 4,31% | ||
| Črnogorci | 805 | 1,56% | ||
| Nemci | 199 | 0,38% | ||
| Romi | 135 | 0,26% | ||
| Makedonci | 107 | 0,20% | ||
| Albanci | 94 | 0,18% | ||
| Slovaki | 84 | 0,16% | ||
| Rusini | 69 | 0,13% | ||
| Slovenci | 62 | 0,12% | ||
| Muslimani | 47 | 0,09% | ||
| Goranci | 42 | 0,08% | ||
| Romuni | 31 | 0,06% | ||
| Rusi | 28 | 0,05% | ||
| Bolgari | 25 | 0,04% | ||
| Bošnjaki | 22 | 0,04% | ||
| Ukrajinci | 17 | 0,03% | ||
| Čehi | 16 | 0,03% | ||
| Neznano | 176 | 0,34% | ||
| povprečno | 38.7 | 41.9 | ||
|
|
| Spol | Skupaj | Neporočen(a) | Poročen(a) | Vdovec/vdova | Ločenec/ločenka | Neznano |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Мoški | 20567 | 6235 | 12470 | 883 | 931 | 48 |
| Ženske | 23313 | 5059 | 12605 | 3970 | 1621 | 58 |
| Spol | Skupaj | Kmetijstvo, lov in gozdarstvo | Ribištvo | Rudarstvo | Proizvodnja | Proizvodnja in distribucija... | Gradbeništvo | Trgovina | Hoteli in restavracije | Transport, skladišča in zveze |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Мoški | 9977 | 1536 | 16 | 13 | 2548 | 212 | 726 | 1333 | 301 | 955 |
| Ženske | 7913 | 405 | 1 | 3 | 1835 | 54 | 136 | 1471 | 335 | 323 |
| Oba spola | 17890 | 1941 | 17 | 16 | 4383 | 266 | 862 | 2804 | 636 | 1278 |
| Spol | Finančno posredovanje | Nepremičnine | Državna uprava in obramba | Izobraževanje | Zdravstveni in socialni sektor | Ostale uslužnostne aktivnosti | Zasebna gospodinjstva | Zunanje organizacije in telesa | Neznano | |
| Moški | 157 | 215 | 778 | 298 | 469 | 412 | 7 | - | 1 | |
| Ženske | 310 | 260 | 516 | 697 | 1260 | 296 | 8 | - | 3 | |
| Oba spola | 467 | 475 | 1294 | 995 | 1729 | 708 | 15 | - | 4 |
Sodelovanje[uredi | uredi kodo]
- Prijateljska mesta
- Regionalno sodelovanje
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 2011. u Republici Srbiji: Nacionalna pripadnost (PDF) (v srbščini in angleščini). Beograd: Republički zavod za statistiku. 2012. str. 84. ISBN 978-86-6161-025-7.
- ↑ Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
- ↑ Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 2. Ljubljana 1975.
- ↑ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
