Pojdi na vsebino

Sombor

Sombor

Сомбор
Sombor se nahaja v Srbija
Sombor
Sombor
Zemljepisna lega v Srbiji
45°46′48″N 19°7′12″E / 45.78000°N 19.12000°E / 45.78000; 19.12000
DržavaSrbija Srbija
Pokrajina Vojvodina
OkrajZahodnobački
MestoSombor
Nadm. višina
89 m
Prebivalstvo
 (2022)[1]
 • Skupno41.814
Poštna številka
25000 Sombor
Klicna koda+381 (0) 25
Avtomobilska oznakaSO

Sombor (izvirno srbsko Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.

Sombor leži v zahodni Bački, blizu Donave, sredi bogatega kmetijskega področja in je pomembno prometno križišče: proti severozahodu vodi cesta proti Subotici, jugovzhodno proti Srbobranu in jugozahodno proti Apatinu. V bližini se nahaja letališče Šikara.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Staro mestno jedro s tipično panonsko arihtekturo je nastalo v 13. stoletju in je bilo nekaj časa upravno in kulturno središče Bačke. V mestu so ohranjeni mnogi spomeniki iz preteklosti, med njimi je treba omeniti zgradbo mestne posvetovalnice in še nekaj poslopij iz 19. stoletja, baročno cerkev sv. Djurdja zgrajeno leta 1750 z ikonostasom iz istega obdobja.[2] V mestu se nahajajo še: bogat mestni muzej, staro gledališče, galerija Milana Konjevića, salon likovne umetnosti ter bogat arhiv. Bil je središče srbske nacionalne misli in odpora proti raznarodovanju v Avstro-Ogrski.[3]

Demografija

[uredi | uredi kodo]

V mestu je ob popisu 2002 živelo 41.889 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 40,3 let (38,7 pri moških in 41,9 pri ženskah). Naselje je imelo 18.224 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 2,80.

Prebivalstvo je etnično nehomogeno, znaten je delež Hrvatov, Bunjevcev, Madžarov in Jugoslovanov. V času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih
33613
33632
37760
44100
48454
48993
51471
47623
41814
194819531961197119811991200220112022
Viri: [1]
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
32.988 64,09%
Madžari
  
3.743 7,27%
Jugoslovani
  
3.325 6,45%
Hrvati
  
3.197 6,21%
Bunjevci
  
2.222 4,31%
Črnogorci
  
805 1,56%
Nemci
  
199 0,38%
Romi
  
135 0,26%
Makedonci
  
107 0,20%
Albanci
  
94 0,18%
Slovaki
  
84 0,16%
Rusini
  
69 0,13%
Slovenci
  
62 0,12%
Muslimani
  
47 0,09%
Goranci
  
42 0,08%
Romuni
  
31 0,06%
Rusi
  
28 0,05%
Bolgari
  
25 0,04%
Bošnjaki
  
22 0,04%
Ukrajinci
  
17 0,03%
Čehi
  
16 0,03%
Neznano
  
176 0,34%


Sodelovanje

[uredi | uredi kodo]
Prijateljska mesta
Regionalno sodelovanje

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine«. popis2022.stat.gov.rs. Pridobljeno 26. marca 2025.
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
  3. Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 2. Ljubljana 1975.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]