Pojdi na vsebino

Tisa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tisa
Tisza
Тиса
Tisa pri Segedinu, Madžarska
Lokacija
Država Ukrajina,  Romunija,  Madžarska,  Slovaška,  Srbija
Fizične lastnosti
Izvir 
 ⁃ lokacijasotočje Črne in Bele Tise, Usteriki
 ⁃ koordinati48°04′29″N 24°14′40″E / 48.0747°N 24.2444°E / 48.0747; 24.2444
Izliv 
 ⁃ lokacija
Donava, Stari Slankamen
 ⁃ koordinati
45°08′10″N 20°16′37″E / 45.1360°N 20.2770°E / 45.1360; 20.2770
Dolžina965 km[1]
Površina porečja156.087 km²[1]
Značilnosti porečja
ZaporedjeDonava–Črno morje
MestaRahiv, Hust, Čop, Sighetu Marmației, Bocicoiu Mare, Tokaj, Szolnok, Segedin, Bečej

Tisa (madžarsko Tisza, ukrajinsko in srbsko Тиса) je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine ter poleg Save največji pritok Donave. Njen tok se začne na zahodu Ukrajine ob sotočju Bele in Črne Tise, nakar teče po meji z Romunijo in Madžarsko, se dotakne tudi Slovaške pri izlivu reke Už ter zavije proti jugozahodu čez celotno višino Madžarske. Na koncu vstopi na ozemlje Srbije, kjer teče čez Vojvodino do izliva v Donavo.[2]

V porečju, ki meri približno 156.087 km², prebiva 14 milijonov ljudi, skoraj polovica je obdelanih površin, bolj gozdnat je le severni in vzhodni del. Zlasti srednji in spodnji tok sta močno preoblikovana.[1] Poseben kulturni pomen ima za Madžare in je pogosto opevana v ljudskih pesnitvah, običajno kot muhasta, a ljubljena reka. Včasih so ji pravili tudi »najbolj madžarska reka«, saj je v celoti tekla po ozemlju Ogrske.[3]

Tok

[uredi | uredi kodo]
Sotočje z reko Bodrog pri Tokaju (Madžarska)
Izliv Tise v Donavo

Povirje Tise leži v ukrajinskih Karpatih na 1700 m nadmorske višine. Povirna kraka, Črna in Bela Tisa, sta hudourniška in tudi po sotočju pri vasi Usteriki ima Tisa gorski značaj. Zlagoma se spremeni v prepleteno reko z množico rečnih otokov in prodnato podlago. V tem delu je mejna reka med Ukrajino in Romunijo. Do sotočja z reko Szamos se spusti za 1600 m, nato pa vstopi v Veliko madžarsko nižino in spremeni značaj. Najprej tvori velik zavoj proti severu, kjer je nekaj kilometrov tudi mejna reka s Slovaško, nato pa zavije proti jugovzhodu čez nižavje in njen padec se zmanjša na 0,02 ‰. V tem delu je struga široka približno 200 m in poteka po 1,5 km širokem koridorju, ki ga omejujejo protipoplavni nasipi. Spodnji tok se začne pri sotočju z Murešem pri Segedinu. Tu, v severnem srbskem nižavju, se vanjo zlivajo Begej, Aranka in številni manjši pritoki prek sistema prekopov Donava–Tisa–Donava, nazadnje pa se Tisa sama izlije v Donavo pri kraju Stari Slankamen.[1]

V povirju ni obsežnejših jezer in podobnih zadrževalnikov, zato Tiso zaznamuje izrazito sezonsko nihanje vodostaja z visokimi vodami spomladi, poleti in jeseni. Poplave so posebej pogoste v spodnjem toku, kjer ob visokem vodostaju Donave priteka voda od sotočja navzgor.[4]

Reka je v srednjem toku močno spremenjena. Naravni tok po ravnini je bil meandrast, s številnimi mrtvimi rokavi in široko poplavno ravnico ob bregovih. Tradicionalna raba, ki se je razvijala od srednjega veka, je vključevala prekope in poplavne pregrade za izkoriščanje mrtvih rokavov in obrambo pred rednimi poplavami, poplavne gozdove na okoliški ravnici pa so izsekali za kmetijske površine.[5] To se je spremenilo sredi 19. stoletja, ko je bil v sklopu modernizacije območja pod grofom Istvánom Széchenyijem zagnan megaprojekt regulacije vodotokov nižavja, zlasti Tise, ki bi omogočila intenzifikacijo pridelave pšenice in obvarovala pred katastrofalnimi poplavami. Projekt je bil izveden v naslednjih 50 letih brez preučitve gospodarskih, kulturnih in okoljskih posledic, tako da je do konca stoletja izginila večina poplavnih ravnic, ki so prej pokrivale skoraj četrtino ozemlja sedanje Madžarske.[6] Presekali so 114 meandrov in izgradili 2700 km nasipov, ki so poglobili strugo za dva metra. Posledično se je tok močno skrajšal, s prvotnih 1213 km celotne dolžine na sedanjih 965, naklon v tem delu pa podvojil.[5] Zaradi slabega načrtovanja pa so se težave s poplavami še povečale (na čelu s poplavo leta 1879, ki je uničila Segedin) in tudi zamisli o bogati žitnici Evrope se zaradi spremenjenih gospodarskih razmer tega časa niso uresničile.[6]

Tok je bil preoblikovan tudi z izgradnjo več zajezitev, vključno z jezerom Tisa, ki je s kapaciteto 106 milijonov m³ največje umetno jezero na Madžarskem, in namakalnih kanalov. To je postalo nujno zaradi znižanja ravni podtalnice, posledica regulacije, ki je povzročila sušenje in zasoljevanje prsti. Do meje z Ukrajino je reka plovna.[1]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]
Enodnevnice vrste Palingenia longicauda uspevajo le še v porečju Tise

Z regulacijo so iz srednjega toka Tise izginile številne vrste živali, ki za preživetje potrebujejo počasi tekoče vode in močvirnat habitat, kot so jesetri sevruga, beluga in koster ter nekatere močvirne ptice, med njimi rožnati pelikan in kozica. Ulov lovnih vrst rib se je zmanjšal na 1–5 % ravni pred regulacijo.[5] Po drugi strani je porečje v zgornjem toku še vedno razmeroma dobro ohranjeno, z obširnimi gozdovi, ki so denimo dom več kot polovici evropske populacije rjavega medveda. Sama reka v tem delu predstavlja pomemben selitveni koridor za ribe, tu pa živi tudi bogata favna kačjih pastirjev in gnezdi vseh osem evropskih vrst čapelj. Posebej vpadljive so populacije enodnevnic vrste Palingenia longicauda, največje evropske vrste enodnevnic, ki so znane po množičnem rojenju in uspevajo le še v porečju Tise.[1] A spremembe rabe tal tudi tu že občutno povečujejo erozijo in odtekanje, kar povečuje možnost za poplave, plazove in suše.[1]

Voda je razmeroma onesnažena zaradi neurejenosti sistemov kanalizacije v naseljih na območju porečja in odplak živinoreje. Tako prispeva Tisa več kot šestino obremenitve Donave z dušikom in skoraj petino s fosforjem. Posebno nevarnost predstavlja rudarska regija Maramureș v Romuniji, ki onesnažuje zgornje porečje s težkimi kovinami, cianidom in drugimi strupenimi snovmi zaradi pomanjkljivega ravnanja z industrijskimi odpadki. Tam se je v preteklih letih zgodilo več odmevnih nesreč, med njimi izpust odpadnih voda s 120 tonami cianida pri kraju Baia Mare in izpust rudniške brozge z 20.000 tonami žlindre pri kraju Borșa, oboje v letu 2000.[1] Prvo nesrečo, ki je prek pritoka Somes prizadela zlasti tok Tise, so označili za najhujšo okoljsko katastrofo v Evropi po černobilski nesreči.[7]

Raba

[uredi | uredi kodo]

Na nekdanjih poplavnih ravnicah Tise zdaj živi pol milijona ljudi. Plovni deli reke so izgubili pomen za transport zaradi zmanjšanja pridelave kmetijskih pridelkov, plovba pa je tudi omejena zaradi plitkosti nekaterih odsekov in majhne velikosti zapornic na njej. Zato Tisa ne spada med pomembnejše evropske vodne poti in se uporablja za transport le regionalno.[1]

Umetna jezera na Tisi in pritokih so lokalno priljubljena za oddih in rekreacijo. Poganjajo skupno več deset hidroelektrarn, ki so zgrajene v porečju. Na severnem delu srednjega toka je voda še dovolj kakovostna, da služijo namakalni sistemi tudi kot vir pitne vode za mesto Debrecen.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T., ur. (2009). Rivers of Europe (1. izd.). London: Academic Press. str. 92–95. ISBN 978-0-12-369449-2.
  2. ↑ »Danube + The Tisza River«. Danube+. Svetovni sklad za naravo. 30. januar 2000. Pridobljeno 9. aprila 2026.
  3. ↑ Süli-Zakar, István (11. november 2002). »Az élő Tisza«. Múlt-kor (v madžarščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2025. Pridobljeno 9. aprila 2026.
  4. ↑ »Tisza River«. Britannica Online. Pridobljeno 11. aprila 2026.
  5. 1 2 3 Deák, A.J. (26. julij 2007). »200 years of habitat changes and landscape use in the South-Tisza-valley, Hungary«. V Okruszko, Tomasz; Maltby, Edward; Szatylowicz, Jan; Miroslaw-Swiatek, Dorota; Kotowski, Wiktor (ur.). Wetlands: Monitoring, Modelling and Management. London: CRC Press. ISBN 978-0-415-40820-2.
  6. 1 2 Pinke, Zsolt (2014). »Modernization and decline: an eco-historical perspective on regulation of the Tisza Valley, Hungary«. Journal of Historical Geography. 45: 92–105. doi:10.1016/j.jhg.2014.02.001.
  7. ↑ »Third pollution spill hits Hungary«. BBC. 15. marec 2000. Pridobljeno 10. aprila 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Tisa v Wikimedijini zbirki
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tisa&oldid=6676621«