Taja Kramberger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Taja Kramberger
Rojstvo 11. september 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (46 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic jezikoslovka, pesnica, zgodovinarka, pisateljica, sociologinja

Taja Kramberger, slovenska zgodovinarka, pesnica in prevajalka, * 1970, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Na ljubljanski Filozofski fakulteti je leta 1997 diplomirala iz zgodovine in absolvirala študij arheologije. Med letoma 1998 in 2006 je prejela več tujih študijskih in raziskovalnih štipendij v Franciji (MSH, EHESS, Erasmus, Proteus) in na Madžarskem (junior fellow na Collegium Budapest). Iz zgodovine in zgodovinske antropologije je doktorirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

Na isti fakulteti je bila kot predavateljica zaposlena v letih 2004-2010. V tem času je z Dragom Bracom Rotarjem pripravila celotni program zgodovinske antropologije (12 predmetov), ki je bil akreditiran s strani ustreznih državnih organov (kasneje, nekaj let po čistki, pa je izpuhtel s fakultetnih strani).[1] Dve leti je vodila fakultetni kolegij za kulturne in intelektualne prireditve im. Collegium artium (2007-2009). V njegovem okviru je bilo izpeljanih prek 100 dogodkov. Odpuščena je bila leta 2010 med t. i. "kadrovsko racionalizacijo.[2] Med letoma 2011 in 2014 je bila sodelavka raziskovalnega projekta na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. V letih 2001-2010 je bila odgovorna urednica znanstvene revije Monitor ZSA, revije za zgodovinsko, socialno in druge antropologije (med 2001 in 2004 imenovane Monitor ISH) in v tem obdobju (neplačano) uredila 38 številk revije.

Objavila je enajst pesniških zbirk, med njimi leta 2004 tudi večjezično zbirko Mobilizacije, ki je bila ponatisnjena leta 2011. O njeni zbirki Z roba klifa (2011) v recenziji beremo:

Njena poezija je pogumna, neposredno odprta v detektiranju in razkrivanju slabega. V takšni obliki oz. vsebini je ni mogoče najti v slovenski poeziji – v tem ostaja osamljena. Da ne bo pomote, govorim o poeziji, ki je uporna in osebna, hkrati pa je tudi univerzalna. Avtorica natančno ve, da »osebno je politično«, in to zapiše v pesmi Zadnja diploma: navodilo za uporabo barab. Vendar je tudi res, da poezije ni mogoče pritrditi na oglasno desko, ni je mogoče izkričati z oblastniških odrov. Tu je presežek [...] Ne poznam poezije pri nas, ki bi bila tako neposredno vpeta v jasne determinante dogajanja in njegovih akterjev, ki jih sama pesnica povzdigne na raven upesnjevanja univerzalne človeške bede, izmaličenosti in dvoličnosti. In kljub temu zdrsljivemu robu se ves čas zadržuje znotraj poetičnega sveta, ki lahko pove marsikaj bolje in natančnejše kot kakršna koli družbenopolitična obsodba takih razmer.[3]

Njena dela so prevedena v več jezikov, v knjižni obliki so izbori njene poezije izšli v madžarščini, nemščini, španščini, francoščini in hrvaščini. Prevaja poezijo in strokovna besedila iz francoščine, italijanščine, angleščine in španščine. Večkrat je bila nominirana za literarne nagrade, leta 2007 je za pesniško zbirko Vsakdanji pogovori prejela Veronikino nagrado.

Med 1995 in 2013 je gostovala na številnih mednarodnih literarnih festivalih po svetu, nekaj jih je organizirala ali vodila tudi sama (tako leta 2001 prvi eksperimentalni pesniško-prevajalski projekt Različni jeziki/Linguaggi di-versi, ki je gostoval v Sloveniji in kjer so pri prevodih skupaj sodelovali pesniki in prevajalci, ustvarjalno ozračje delavnice pa so kreirali tudi slikarji in glasbeniki, in leta 2006 mednarodni literarni projekt Morske linije/Sealines, ki je prek literarnih rezidenc povezal šest evropskih pristaniških mest). Leta 2012 je bila gostja svetovnega pesniškega srečanja Poetry Parnassus v Londonu v organizaciji Southbank Centre kot edina udeleženka iz Slovenije. [4]

Leta 2011 je bila Taja Kramberger pobudnica zasebne Mednarodne literarne nagrade KONS® za katero je pripravila vse ustanovne akte in organizacijsko omrežje. Nagrada KONS® se podeljuje za socialno in človeško občutljiv ter v umetniško-izrazni govorici transformativen literarni opus. Je tudi priznanje za integralno pokončno življenjsko držo ter angažmaje pesnic/pesnikov in pisateljic/pisateljev v skupno dobro vseh ljudi. K nagradi je sprva povabila dve pesnici in prevajalki Tatjano Jamnik in Barbaro Korun, od katerih je druga leta 2014 na lastno pobudo in zaradi temeljnih razhajanj v literarni orientaciji in v koncepciji delovanja nagrade izstopila iz projekta.[5].

Leta 2012 je zapustila Slovenijo in zdaj živi, dela in dalje ustvarja v Parizu.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zgodovinopisje, antropologija (knjige)[uredi | uredi kodo]

  • Historiografska divergenca : razsvetljenska in historistična paradigma : o odprti in zaprti epistemični strukturi in njunih elaboracijah. Koper, Annales, 2007. ISBN 978-961-6033-93-0
  • Zgodovinsko-antropološki oris oblikovanja univerzitetnih habitusov[6], (Znanstveno poročilo, 09, 26). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. ISBN 978-961-6086-98-1.
  • Misliti družbo, ki (se) sama ne misli (v soavtorstvu z Dragom B. Rotarjem), (Zbirka Teorija, 2010, 5). Ljubljana, Sophia, 2010. ISBN 978-961-6768-25-2.
  • Nevidne evidence : misliti idola tribus (v soavtorstvu z Dragom B. Rotarjem), (Zbirka Teorija, 2011, 11). Ljubljana, Sophia, 2011. ISBN 978-961-6768-36-8.

Znanstveni članki (izbor)[uredi | uredi kodo]

  • Maurice Halbwachs in družbeni okviri kolektivne memorije. V: Maurice Halbwachs: Kolektivni spomin (pravilno in v prevodu Draga B. Rotarja oddano kot Kolektivna memorija, kasneje je uredništvo izvedlo nepooblaščeni poseg v naslov oz. koncept). Ljubljana: Studia humanitatis, 2001, str. 211-258.
  • Doxa et fama. O produkciji "javnega mnenja" in strategijah pozabe - elementi za mikroštudijo[7]. Družboslovne razprave, ISSN 0352-3608. [Tiskana izd.], dec. 2002, letn. 18, št. 41, str. 63-100.
  • Od Joining the Club h grotesknosti slovenske adaptacije na neoliberalizem[8]. Družboslovne razprave, ISSN 0352-3608. [Tiskana izd.], avg. 2003, letn. 19, št. 43, str. 77-95.
  • Iz zgodovine intelektualcev : afera Dreyfus in francoski zgodovinarji[9]. Monitor ZSA, ISSN 1854-0376, 2008, vol. 10, no. 1/2, str. 25-81, ilustr.
  • Naporni itinerarij španske državljanske vojne : kraji memorije na poti slovenskih republikancev v Španijo in vloga Pariza pri mednarodni rekrutaciji španskih borcev. V: Jože Hočevar (ur.): Slovenci v španski državljanski vojni = Gli Sloveni nella guerra civile Spagnola = Eslovenos en la guerra civil Espagnola = Slovenians in the Spanish civil war : zbornik referatov znanstvenega simpozija v Kopru, 12. februarja 2010. Koper: Združenje protifašistov in borcev za vrednote NOB, 2010, str. 100-140.
  • Nemške univerze in njihova politika v obdobju nacionalsocializma : naklepna politizacija vednosti, antiintelektualizem in odprava avtonomije[10]. Sodobna pedagogika, ISSN 0038-0474, dec. 2013, letn. 64 = 130, št. 4, str. 30-49, graf. prikazi.
  • Restrikcije na nemških univerzah pred nacističnim naskokom na oblast in med nacionalsocialistično konsolidacijo = Restrictions at German universities before the Nazi seizure of power and during the National Socialist consolidation[11]. Sodobna pedagogika, ISSN 0038-0474, okt. 2013, letn. 64 = 130, št. 3, str. 24-36, 24-37.
  • Figure antiintelektualizma s posebnim ozirom na formalno in neformalno pridobljena znanja[12]. V: KELAVA, Polona (ur.). Neformalno učenje? : kaj pa je to?, (Digitalna knjižnica, ISSN 1855-9638, Dissertationes, 24). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013, str. 127-167.
  • Nacionalsocialistična koncepcija znanosti in morilska govorica (langage meurtrier)[13]. Šolsko polje, ISSN 1581-6036. [Tiskana izd.], 2014, letn. 25, št. 1/2, str. 183-204.
  • Dekodiranje molčanja in utišanih glasov zgodovine[14] V: Michelle Perrot (prevod Taja Kramberger), Ženske ali molčanja zgodovine [Les femmes ou les silences de l'histoire, 1998] 554 str., 2016, 509–535.
  • Memorija/pozaba, zgodovina, diskurz: premislek o ključnih pojmih, njihovi politični arhitekturi in njihovih družbenih učinkih glede na ˮkoncentracijsko vesolje[15] v: Tina Petras, Jana Babšek (ur.): Politika memorije in pozabe, načini izročila in interpretacije, Muzej Tržič, Tržič, 2016, 99–137.

Poezija (knjige)[uredi | uredi kodo]

  • Marcipan (1997)
  • Spregovori morje (1999)
  • Protitok/Gegenströmung (2001)
  • Žametni indigo (2004)
  • Mobilizacije/Mobilisations/Mobilitazioni/Mobilizations (2004, ponatis 2011)
  • Vsakdanji pogovori (2006)
  • Opus quinque dierum (2009)
  • ♣stava ♣♣publike ♣♣♣♣♣ni♣♣ (poezija-brisanka na podlagi Ustave Republike Slovenije, e-izdaja, 2010)
  • Opus quinque dierum (2009)
  • Z roba klifa (2011)
  • V tvojem objemu je prostor zame (2014)

Literarne nominacije, priznanja, nagrade, štipendije[uredi | uredi kodo]

  • September 1997: finalni izbor Knjižnega sejma za nagrado za Prvenec (za zbirko Marcipan, 1997)
  • November 1998: finalni izbor za Jenkovo Nagrado (za zbirko Spregovori morje, 1999)
  • Pomlad 2001: štipendija avstrijske ustanove KulturKontakt in bibliofilske založbe Edition Thanhäuser v Ottensheimu
  • 2005: državna štipendija za 'vrhunske ustvarjalce' (Ministrstva za kulturo Republike Slovenije)
  • 2007: Veronikina nagrada Celje (za zbirko Vsakdanji pogovori, 2006)
  • 2013: enomesečna pisateljska štipendija kanadske Maison de la poésie v Trois-Rivières

Znanstvene štipendije in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • 1998: Pariz (École d’Automne: L’État et le Politique. Histoire et nouveaux modèles)
  • 1999: Pariz (trimesečna štipendija Ambassade de France en Slovénie[16], EHESS[17])
  • 2001: Budimpešta (štipendija za udeležbo na '4th International Winter School at Collegium Budapest: Multiple Antiquities–Multiple Modernities')
  • 2001/2002: Pariz (FMSH-Fondation Maison des sciences de l'homme
  • 2003: Budimpešta(petmesečna štipendija junior fellow na Collegium Budapest-Institute for Advanced Study
  • 2005/2006: Pariz (MSH [18], EHESS[19])
  • 2007-2011: Knjiga Historiografska divergenca proglašena za 'izjemen znanstveni dosežek' [20]
  • 2011: Knjiga Nevidne evidence (soavtorstvo z Dragom B. Rotarjem) proglašena za 'izjemen prispevek ... s spoznanji svetovnih razsežnosti'[21]
  • 2015: francoska raziskovalna štipendija za preiskavo arhivskega gradiva taborišč v drugi svetovni vojni

Prevodi poezije (knjige, antologije - izbor)[uredi | uredi kodo]

  • Protitok = Gegenströmung : Notizen vom Ufer (RanitzDruck, Nr. 10, v prevodu Maje Haderlap). Einmalige Aufl. Ottensheim: Thanhäuser, 2002. [45] str., ilustr. ISBN 3-900986-51-7.
  • A fine line : new poetry from Eastern & Central Europe (ured. Jean Boase-Beier et al.). Todmorden: Arc Publications, 2004, str. 176-191. ISBN 1-9000-72-97-1.
  • Ezernyi csend : válogatott versek (Pannónia könyvek; v prevodu Zsolta Lukacsa). [Pécs]: Pro Pannonia Kiadói Alapítvány, 2008. 165 str. ISBN 978-963-9893-07-8.
  • Mobilizacije = Mobilizacije = Mobilitazioni (Poezija). Zagreb: Naklada Lara, 2008. 143 str., ilustr. ISBN 978-953-7289-31-7.
  • Marsipaania. Slovenialaista nykyrunoutta (antologija slovenske poezije v finščini v prevodu Karija Klemele in Jouni Inkale). Tallinna: Mansarda, 2008. ISBN 987-952-5664-08-9.
  • Berlin, Odisej in noč = Berlin, Odysseus und Nacht (Zbirka Zlati čoln, 1, v prevodu Metke Wakounig in Slava Šerca). Ured. T. Jamnik in H. Kovač, 1. izd. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove; Ljubljana: Literarno društvo IA, 2010. 95 str. ISBN 978-961-92946-0-4.
  • Amnestija: amnezija : antologija sodobne slovenske poezije = Amnestija: amnezija : antologija suvremene slovenske poezije (Zbirka Zlati čoln, 2, v prevodu Gorana Jankovića). 1. izd. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove; Ljubljana: Literarno društvo IA, 2010. 95 str. ISBN 978-961-92946-4-2.
  • Le poème est une main offerte (Zbirka Ad litteraturam, 2, v prevodu Draga Rotarja). Koper: Addenda, 2011. ISBN 978-961-93031-7-7.
  • Mahalta (Col lecció Versos, 51). Lleida: Universitat de Lleida, 2011. 81 str., ilustr. ISBN 978-84-8409-373-2.
  • Treze Poetas Eslovenos, uredila in prevedla Mateja Rozman in Casimiro de Brito, Lisboa: Roma Editora, 2008. ISBN 978-989-8063-27-4.
  • The World Record. International Voices from Southbank Centre's Poetry Parnassus, urednika Neil Astley & Anna Selby, uvodnik Simon Armitage, London, 2012. ISBN 978-1-85224-938-0.
  • No palabras (v prevodu Barbare Pregelj) Buenos Aires: Gog y Magog, 2013. 67 str. ISBN 978-950-9704-63-3.

Videi (pesniška branja)[uredi | uredi kodo]

Otroška literatura[uredi | uredi kodo]

  • Refugij Tapù/Rifugio Tapù[22] (Collana Koderjana, 5, ilustracije Taja Kramberger, v italijanskem prevodu Micheleja Obita). Topolò : Društvo Topolò - Topoluove; [Čedad]: Kulturno društvo Ivan Trinko, cop. 2011. 63, 61 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 257435648]

Gledališče[uredi | uredi kodo]

  • Če utišate pevca / pevko : dramski performans za več glasov in teles Video ene in edine javne vaje 22. junija 2012 v Murski Soboti. Koper: Kolektiv Grito: 2011-2012. Besedilo, priredba, scenarij, prevodi pesmi in režija: Taja Kramberger (s sodelovanjem Sabine Šabič pri režiji). Zasedba: Kolektiv Grito (študentke in študenti UP FHŠ, nekaj pesnic in pesnikov). Glej spletno stran Grita[23]

Literarni eseji (izbor)[uredi | uredi kodo]

  • 'Me ženske nismo plašne, ne zastrupljamo razuma, ne izogibamo se tveganju': Claribel Alegría, pogum za resnico in pričevanjska literatura / 'We women are not faint-hearted, we do not poison reason, neither do we shy from risk': Claribel Alegria, courage de la vérité and literature of testimony[24], V: Claribel Alegria, Več kakor zloščen kamen : (izbrane pesmi, proza in intervju), (Zbirka KONS, 1). 1. izd. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove; Ljubljana: Zveza Modro-bela ptica, 2013, str. 183-234. ISBN 978-961-93382-3-0.
  • Izdihniti plamen[25], Radio Slovenija 1, Program ARS, 24. januar 2012 ob 21h.
  • Similis simili gaudet ali o kerkopski literarni kritiki v slovenskem literarnem polju[26]. Poetikon, ISSN 1854-2360, 2008, letn. 4, [št.] 19/20, str. 150-193.
  • Kjer pisava okuži pokrajino : spremna študija[27]. V: Kramberger, Taja (ur. & prev.), Roberto Juarroz: Vertikalna poezija, (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2006, str. 181-222.

Prevajalsko delo (knjige)[uredi | uredi kodo]

  • Michele Obit, Leta na oknu, (Knjižna zbirka Alkimije). Trst: ZTT: = EST, 2001. 79 str., ilustr. ISBN 88-7174-054-8.
  • Gao Xingjian, Ribiška palica za starega očeta, (Zbirka Nobelovi nagrajenci, soprevod z Dragom B. Rotarjem). Radovljica: Didakta, 2001. 100 str. ISBN 961-6363-62-X.
  • Neringa Abrutyte, Izpoved (litvansko-slovenska izdaja), (Aleph, 90). Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2004. 91 str. ISBN 961-6036-50-5.
  • Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 264 str., ilustr. ISBN 86-11-16964-6.
  • Roberto Juarroz, Vertikalna poezija (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2006. 224 str. ISBN 961-242-035-1.
  • Claribel Alegria, Več kakor zloščen kamen (Knjižna zbirka KONS). Ljubljana: KUD Police Dubove, 2013. 252 str. ISBN 978-961-93382-3-0 [28]
  • Pierre Bourdieu in Loïc Wacquant, Načela za refleksivno družbeno znanost in kritično preučevanje simbolnih dominacij (Taja Kramberger in Drago Braco Rotar - urednika, soprevajalca), Knjižnica Annales Majora, Koper, UP, 2006, 262 p., ISBN 961-6033-87-5.
  • Michelle Perrot, Ženske ali Molčanja zgodovine (Knjižna zbirka Uvid, 5). Ljubljana: KUD Police Dubove, Ljubljana: Zveza Modro-bela ptica, 2016, 553 str. ISBN 978-961-93732-6-2.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ana Tominc, Recenzija knjige Misliti družbo, ki (se) sama ne misli v angleščiniTo Think Society That Does Not Think (Itself), Teorija in praksa, 46/6, 2011, str. 1702-1705.
  • Vid Sagadin, Iskanje nezasičenih prostorov, Literatura, vol. 17, no. 169-170, julij-avgust 2005, str. 224-229.
  • Aleksandra Lutar Ivanc, Album slovenskih književnikov. Ljubljana, 2006. (COBISS)
  • Irena Novak Popov, Antologija slovenskih pesnic 3, 1981 – 2000, Založba Tuma, Ljubljana, 2007, str. 318–329.
  • Iztok Osojnik, Pet dni na ladji norcev, Apokalipsa, no. 134/135, 2009, str. 285–295.
  • Jad Hatem, La pierre de l'invisibilité, La Poésie slovène contemporaine : l'écriture de la pierre (Portraites littéraires), Éditions du Cygne, Paris, 2010, str. 11–24.
  • Alenka Jovanovski, Transformativna moč v sodobni poeziji 2004-2010 : fragmenti[29], Sodobna slovenska književnost (1980-2010), 2010, str. 123-129.
  • Iztok Osojnik, Kosovel in/and Kramberger: between the avant-garde and contemporary Slovenian political poetry (translated by Špela Drnovšek Zorko), Primerjalna književnost (ISSN: 0351-1189), letn. 34, št. 1 (2011), str. 3-33.

References[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1] Adversus ladrones : akreditirani predmeti zgodovinske antropologije, pripravljeni za Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ), (Zbirka Ad legem et litem, 1). Koper: Addenda, 2010. 75 str. ISBN 978-961-93031-0-8.
  2. ^ [2] Kadrovska čistka na FHŠ
  3. ^ [3] Recenzijski izvod Z roba klifa, Radio Slovenija, program ARS, Lirični utrinek-S knjižnega trga, 12. marec 2012
  4. ^ [4] Poetry Parnassus at Southbank Centre in London with poetry anthology The World Record, 2012
  5. ^ [5] Mednarodna literarna nagrada KONS® / KONS® International Literary Award

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]