Bogdan Žolnir

Bogdan Žolnir
Rojstvo	13. april 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) Olimje
Smrt	28. november 1998({{padleft:1998|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (90 let) Slovenj Gradec
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Kraljevina SHS  Cislajtanija
Poklic	učitelj, partizan

Bogdan Žolnir, slovenski učitelj in muzealec, * 13. april 1908, Olimje, † 28. november 1997, Slovenj Gradec.

Življenje in delo

Meščansko šolo (1920–23) in učiteljišče (1923–27) je obiskoval v Mariboru. Od 1927 je učil na osnovni šoli v Ribnici na Pohorju, od 1935 v Poljčanah in drugod. Ob okupaciji 1941 so ga Nemci aretirali in z družino izgnali v Srbijo, kjer se je vključil v NOB (do 1942 v Užicu, potem v Kruševcu, kjer je bil med drugim komandir 2. čete 5. bataljona 3. dopolnilne brigade). Po osvoboditvi je učil na raznih osnovnih šolah, od 1947 na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, od 1953 pa je bil ravnatelj Okrajnega muzeja NOB Slovenj Gradcu (od 1980 sestavu Koroškega pokrajinskega muzeja); Žolnir ga je ustanovil 1951, a že od 1947 zanj zbiral gradivo. Zbral in uredil je okoli 20 tekočih metrov dokumentov in pričevanj, 2.000 fotografij ter okoli 1.000 muzealij in drugega gradiva. Upokojen je bil 1974, a honorarni sodelavec še do 1983 (od 1976 z nazivom muzejski svetovalec). Prejel je več državnih odlikovanj in priznanj.

Odlikovanja in priznanja

• Red dela s srebrnim vencem (1951)
• Red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (1951)
• Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1963)
• Red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1968)
• Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo (1973)
• Častni občan mesta Slovenj Gradec (1988)

Zunanje povezave

Ževart Milan. »Bogdan Žolnir«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.