Slavica Pavlič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slavica Pavlič
Rojstvo22. september 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Zemun[d]
Smrt17. junij 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1] (90 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Pokliczgodovinarka

Slavica Pavlič, slovenska zgodovinarka, * 22. september 1929, Zemun, Srbija, † 17. junij 2020.

Pavličeva je leta 1956 diplomirala iz zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Do 1961 je bila profesorica na gimnaziji v Idriji, nato je delala kot kustosinja dokumentacije v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani ter bila od leta 1974 do 1993 njegova ravnateljica.

Pavličeva je proučevala zgodovino šolstva na Slovenskem, razvoj šolstva na slovenskem etičnem ozemlju in še posebej šolstvo v času NOB. Napisala je okoli 260 razprav in člankov, kakor tudi samostojnih publikacij, med drugimi Razvoj šolstva v Beli Krajini do leta 1869 (1981), Partizansko šolstvo na Slovenskem (1981), Predšolske ustanove na Slovenskem 1834-1945 (1991)[2] ter Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem (2001).

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.gim-idrija.si/poslovila-se-je-slavica-pavlic/
  2. Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga