Opus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.

V kontekstu književnosti in likovnih umetnosti ta izraz predstavlja celotno življenjsko delo.

V glasbi se uporablja kot oznaka za oštevilčenje dela posameznega skladatelja v kronološki razvrstitvi. Ista številka opusa lahko predstavlja tudi skupino več majhnih ali velikih del, ki tvorijo smiselno celoto, lahko pa je tudi oznaka za eno samo majhno glasbeno delo. Sistem razvrščanja del po številkah je bil uveden konec 17. stoletje in je bil v Mozartovem času že v splošni uporabi, vendar ga je od velikih skladateljev prvi dosledno začel uporabljati šele Beethoven. Kratica op. pa je v uporabi od 18. stoletja dalje. Slavnim skladateljem, ki sami niso oštevilčili svojih skladb, so opuse uredili muzikologi kasnejših obdobij, zato pri mnogih skladateljih opazimo drugačne oznake:

  • op. (z dodanim številom) klasična oznaka

...

Seveda pa skladatelji mnogih svojih del niso oštevilčili, saj jih niso smatrali za kakovostne ali zaradi kakšnega drugega razloga. V nekaterih primerih svojih skladb niso oštevilčevali v pravem kronološkem zaporedju. Ob koncu 20. stoletja začne uporaba teh oznak pri skladateljih resne glasbe upadati in velja za arhaizem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]