Glina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Glina iz Estonije

Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov. Zrnca gline, sprejeta v trdo kamnino imenujemo glinavec. Glino uporabljamo v lončarstvu. Če glino zmočimo, postane lepljiva in z njo lahko oblikujemo, vsebuje tudi različno količino vode ujeto v mineralni strukturi. Uporablja se tudi v kozmetiki. Terapevtska glina je glina, ki se uporablja v zdravilstvu. Gline, ki se najpogosteje uporabljajo v terapevtske namene, so kaolin, Fullerjeva zemlja in bentonit, vendar natančna definicija teh substanc ne obstaja. Odkrite so bile namreč s preprostimi poskusi in raziskavami učinkovitosti pri posameznem bolezenskem stanju, z določevanjem sestave različnih vrst gline pa se niso ukvarjali. Tudi z novejšimi poskusi klasifikacije težko opredelimo vrste glin, saj zaradi različnih nahajališč variira razmerje količin različnih mineralov, ki so prisotni v njih. »Bentonit« se tipično nanaša na širši spekter glin z različnimi lastnostmi. V alternativni medicini se ta termin pogosto uporablja za poimenovanje vseh vrst terapevtskih glin. Podoben izraz je »montmorillonit« (poimenovan po kraju nahajanja v Montmorillontu v Franciji), zato je pogosto možna medsebojna zamenjava z »bentonitom«. Uporaba gline v ljudski medicini sega daleč v prazgodovino. Prvi zapisi o uporabi t.i. medicinske gline so bili odkriti v Mezopotamiji okoli 2500 pr. n. št. Tudi stari Egipčani so poznali njene zdravilne lastnosti in jo uporabljali kot protivnetno in protibolečinsko snov, Papirus Ebers pa opisuje njeno uporabo pri različnih zdravstvenih težavah - od prebavnih motenj do kroničnih očesnih obolenj. V Sloveniji se je prvi začel zanimati za glino in za njene pozitivne učinke pater Simon Ašič.