Stožice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Staro jedro Stožic
Stoženska cerkev Sv. Jurija

Stožice so ljubljansko naselje, nekdaj pa vas pri Ljubljani. Na južni strani naselja je speljana ljubljanska obvoznica, na severu teče reka Sava, na zahodu poteka Dunajska cesta, na vzhodu pa ga s Tomačevim ločuje Štajerska cesta. V stožicah je tudi športni park imenovan Stožice sestavljajo ga športni stadion dvorana ter hipodrom Središče naselja, ki danes počasi izgublja nekdanjo vaško podobo, je na območju Stoženske ulice ob cerkvi Svetega Jurija, ob kateri je eno izmed ljubljanskih pokopališč.

Najbližje postajališče javnega prevoza se nahaja na koncu Vojkove ceste, kjer je urejeno obračališče mestnih avtobusnih linij št. 20 in 20Z, poleg tega pa se na Dunajski cesti v obe smeri nahaja avtobusno postajališče Stožice, na katerem ustavljajo avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa s številkami 6, 8, 11 in 18.

Podeželje in mesto, eden zraven drugega

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Izginjajoč del Stožic

Poimenovane so po številnih stogih ali kopah sena in žita, ki jih je bilo videti na travnikih pred vasjo, dokler jih niso nadomestili kozolci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Blizu pokopališkega zidu pri cerkvi svetega Jurija so našli ostanke rimske stavbe in različne drobne ostanke (novce, posodo) iz Avgustove dobe; nekateri trdijo da je del pokopališkega zidu za cerkvijo ostanek rimskega obzidja, iz česar bi mogli sklepati da je bila tod manjša rimska vojaška posadka. Stožice se prvič omenjajo leta 1451. Stari ljudje v Posavju znajo povedati, da je bila v Stožicah že davno romarska cerkev sv. Sobote, pomembno zbirališče vernikov iz bližnje in daljne okolice. Sedanja cerkev v Stožicah je vsaj poznogotska in se prvič omenja leta 1526, potem je bila večkrat prezidana. Ni znano zakaj so romanje opustili – morda so ga protestanti zatrli in se kasneje ni obnovilo, morda pa zato ker so Posavci začeli hoditi na božjo pot k sv. Roku v Dravlje ( 16. avgusta) v zahvalo in zaobljubo, da je prenehala več let trajajoča kužna epidemija, ki je Posavce močno prizadela. Cerkvi sv. Jurija v Stožicah (po besedah farnega kronista, neprimerno lepši od farne cerkve) se je spet povečal pomen, ko so okrog nje uredili, premestili  pokopališče (1787), ki je bilo do takrat pri farni cerkvi na Ježici.

Stožice so bile pred zadnjo veliko vojno velika vas z novo nastajajočim naseljem v smeri proti Ljubljani, na obeh straneh takratne Titove ceste, danes pa Dunajske ceste. V tem zgornjem delu Stožic je bila najbolj znana stara Urbančkova gostilna, kasneje je bila odprta gostilna pri Jančetu – Ramovžu s špecarijsko trgovino, neposredno pred vojno pa gostilna pri Gusteljnu Pečniku. Za Ramovžem je bil Sokolski dom. V tem zgornjem delu Stožic je bilo sedem kmetij in velika Buzzolinijeva hiša, znana pred prvo vojno in po njej kot  salamfabrika, konfekcijska delavnica in tovarna gorčice. V tem delu je bila ob glavni cesti špecerijska trgovina Staneta Pečnika, Jerkova pekarija, zdravnik dr. Miro Jamšek in fotograf Lampič. Novo naselje na desni strani ceste proti Ljubljani so imenovali Čičkarija.

Spodnji del Stožic pod ježo pa je bil prava kmečka vas z velikimi in srednjimi grunti.

11. Aprila 1941 je Stožice zasedla italijanska vojska. Lokalno prebivalstvo je pričelo ustanavljati odbore OF. 30. Novembra 1941 sta bila po izdaji dveh domačinov aretirana dva člana OF, Lojze Trtnik in Vinko Snoj. Po mučenju in pretepanju, ki so ju izvajali italijanski karibinjeri, je Lojze Trtnik umrl, Vinko Snoj pa postal težki invalid. Po vojni je prejel za svoje zasluge partizansko spomenico, red bratstva in enotnosti, medalje za hrabrost, zasluge za narod in red dela III.

Stožice, del zgrajen po drugi svetovni vojni. V bližini OŠ Danile Kumar

Po drugi svetovni vojni se je pričelo pospešeno graditi. V zgornjem delu vasi je nastala velika stanovanjska soseska, zgrajene so bile blokovske soseske (Bratovševa ploščad, BS3…). Po osamosvojitvi Slovenije je Stožice presekala tudi nova ljubljanska obvoznica, kasneje je bilo zgrajeno tudi novo blokovsko naselje na vzhodni strani Dunajske ceste in Dunajski kristali ob obvoznici. Najbolj znana novejša pridobitev v Stožicah, pa je zagotovo športni center Stožice z nogometnim štadionom in košarkarsko dvorano. Ta del se danes imenuje Nove Stožice. Spodnji del vasi je deloma ohranil svojo vaško podobo vse do danes, kljub temu pa nekateri deli propadajo ali pa se poleg jedra gradi vrste hiš, ki ne zbujajo upanja, da bi se jedro ohranilo. Zaradi pomanjkanja volje po ohranitvi starega dela vasi se Stožicam v prihodnosti najverjetneje obeta, da se bodo zlile z mestom Ljubljana, na nekdanjo vas pa bo spominjalo le še ime in stari zapisi.

Obvoznica skozi Stožice

 

Demografija[uredi | uredi kodo]

Leta 1787 Stožice – 26 hiš – 176 prebivalcev. Leta 1936 je bilo v Stožicah 139 volivcev, od tega 82 delavcev, med katere so šteli tudi kmečke hlapce in male obrtnike. Kmetov je bilo 32. Delavcev je bilo na skupno število volivcev skoraj 59 odstotkov.

Hipodrom Stožice
Nove Stožice s košarkarsko dvorano in BS3 sosesko. Zadaj Bežigrad in Ljubljanski grad.
Cerkev Svetega Duha

Grobnica padlih v NOB - Takoj po osvoboditvi leta 1945 so svojci padlih partizanov in drugih žrtev NOB z Ježice ustanovili odbor za prevoz padlih borcev. Odbor, ki mu je predsedoval Otmar Kolenc iz Stožic, se je lotil tudi gradnje skupne grobnice za prekopane borce. Odbor je že 4. Novembra organiziral pogreb 12 padlih borcev, katerih posmrtne ostanke so pokopali na Dolenjskem in Gorenjskem ter jih pripeljali v Stožice. Idejno zasnovo za celotno partizansko pokopališče s partizansko grobnico kot spomenikom NOB  je napravil ing. arhitekt Ivo Spinčič iz Bežigrada. Gradbena dela za grobnico je prevzel zidarski mojster Ivan Erjavec z Ježice. Oktobra 1946 je odbor organiziral svečan prenos krst iz začasnih grobnic in jih položil v novozgrajeno grobnico. Tedaj so v novo grobnico poleg 12 položili k počitku še osem prekopanih borcev, domačinov in štiri neznane borce 29. Hercegovske divizije, ki so po osvoboditvi umrli v Savljah, kjer je bila začasna vojaška bolnišnica v tovarni Tonosa. Temeljni kamen za spomenik – obelisk so položili leta 1948, vse pa je bilo zgrajeno leta 1950. Tedaj je odbor za prevoz padlih borcev celotni objekt predal odboru krajevnega združenja borcev NOB Danile Kumar, ta pa je imenoval pododbor, ki je prevzel celotno skrb za vzdrževanje grobnice.

Cerkev svetega Jurija s pokopališčem - Cerkev iz 15. stol., s pravokotnim prezbiterijem in baročnim zvonikom. V 80. letih 20. stol. preurejena (F. Kvaternik). Rezbarjeni oltarji A. Jelovška in A. Rovška. Pokopališče (1797) s križem, spomenikom 1. svetovne vojne in starimi nagrobniki.

Hiša Dunajska 175 (ne obstaja več) - Pritlična hiša, nekdaj trgovina, ima prizidan dvoriščni trakt. Vzdolžna pet osna fasada z vhodom in mansardo nad njim v centralni osi. Pravokoten, kamnit portal z letnico 1881. Streha je dvokapna s čopi. Hiša je porušena. Na mesu kjer je stala so zgradili manjše stanovanjske bloke.

Arena Stožice – Košarkarska dvorana zgrajena leta 2010, v kateri je potekalo evropsko košarkarsko prvenstvo

Stadion Stožice – Nogometni stadion, zgrajen leta 2010, ki je največji v Sloveniji. 

Spodje Stožice z novejšim delom v ozadju

Bližnja okolica[uredi | uredi kodo]

V neposredni bližini Stožic se nahajajo:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]