Razguri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Razguri
Razguri pozimi, v ozadju zasnežen Kras.
Razguri is located in Slovenija
Razguri
Razguri
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°46′44.86″N 13°56′16.45″E / 45.7791278°N 13.9379028°E / 45.7791278; 13.9379028Koordinati: 45°46′44.86″N 13°56′16.45″E / 45.7791278°N 13.9379028°E / 45.7791278; 13.9379028
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Sežana
Površina
 • Skupno 1,05 km2
Nadmorska višina 501,2 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 35
 • Gostota 33 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6210 Sežana
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Razguri - Vas
Lokacija Občina Sežana
RKD št. 15995 (opis enote)[2]

Razguri so naselje v krajevni skupnosti Vrabče in v Občini Sežana. Na najstarejši hiši v vasi je kamnit obok iz leta 1693. V vasi je tudi en kamnit kraški vodnjak, tako imenovan »šap« iz leta 1759. Leta 1944 je bilo tu ljudsko sodišče. Med fašizmom se je vas imenovala Rasguri. Vas se deli na dva dela: zahodno so tako imenovani Kobenti, vzhodno pa je ostali del vasi. V vasi je tudi balinišče, ki so ga zgradili leta 1973. Včasih je bilo v vasi šest kamnitih obokov, po domače: »kolon«, toda zdaj so samo še trije. Pri eni izmed hiš je tudi ograjeno brezno, v katerem je voda.

Sveta Ana[uredi | uredi kodo]

Cerkev svete Ane nad vasjo je iz konca 14. stoletja (nekateri viri pravijo da iz konca 17. stoletja). Zgrajena je iz fliša in apnenca. Nad vhodom v cerkev je v kamen izklesan grb devinsko - nabrežinskih grofov. Nasproti nje je kal. Nazadnje so jo prenavljali med letoma 1990 in 1994. Pri cerkvi je posnet tudi del filma Ne joči, Peter. Zraven cerkve je pokopališče, na katerem raste preko sto let stara lipa.

Pod cerkvijo je bila včasih kapelica, ki pa so jo ob širitvi makadamske ceste, leta 1961, podrli. Vaščani so to kapelico imenovali »pil«. Sveta Ana je tipična primorska cerkev najverjetneje iz 17. stoletja, s tristransko zaključenim prezbiterijem, zvončnico s tremi linami in vhodno lopo. Včasih je bila vsa pokrita s skrilami , zdaj so skrile samo še na prezbiteriju. Edina letnica – 1847 na prekladi portala nam dá vedeti, da je bila tudi ta cerkev prezidana sredi 19. stoletja.

V vasi praznujejo šagro - »ANDHT« na prvo nedeljo v avgustu.

Kal pri sveti Ani[uredi | uredi kodo]

Včasih so je v kalu napajala živina, ki so jo razgurski otroci pasli naokrog po travnikih in pašnikih. To je eden izmed redkih naravnih kalov v širši okolici.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15995". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • RENER, P. B. Zublji na Vrheh
  • KJUDER, A. Zgodovinski mozaik Primorske

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]