Pojdi na vsebino

Rab, Rab

Rab, Rab
Pogled na mesto Rab
Pogled na mesto Rab
Rab, Rab se nahaja v Hrvaška
Rab, Rab
Rab, Rab
Geografska lega na Hrvaškem
44°45′25.12696″N 14°45′35.85658″E / 44.7569797111°N 14.7599601611°E / 44.7569797111; 14.7599601611
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoRab
Nadm. višina
7 m
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno437
Poštna številka
51280 Rab, Rab
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci[1], ki je del Primorsko-goranske županije.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mestu Rabu pripada 7 naselij (stanje 2006.), to so: Banjol, Barbat na Rabu, Kampor, Mundanije, Palit, Rab in Supetarska Draga. Nekoč so bila pod upravo mesta Raba tudi naselje Lopar (od 2006. posebna občina) in Lun, naselje na najsevernejšem delu otoka Paga, ki je od 1992. pod upravo občine Novalja.

Rab je eno najpomembnejših in najbolj obiskanih turističnih mest v Kvarnerju. Stari del mesta leži stisnjen na ozkem polotoku med zalivom sv. Fumija in mestnim pristaniščem, kjer je tudi marina; novi del naselja pa se širi severno. Panoramo Raba s štirimi stolpi, ki dominirajo nad mestnim obzidjem in z značilnimi zvoniki je pogosto videti na turističnih lepakih. Naselje je obkroženo z borovim gozdom, mestni park pa je eden najlepših in najprijetnejših v severnem delu Jadrana. Vzhodno od pristanišča sta turistično naselje in kamp.

Na vhodu v pristanišče stoji okoli 100 m dolg valobran, na koncu katerega je svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 2s. Kadar piha močan jugo je morje v pristanišču rahlo vzburkano. Pri močnih udarcih burje, ki tu piha iz smeri severozahoda in severovzhoda lahko gladina morja v pristanišču pade tudi do 1 meter.

Marina ACI Rab se nahaja na vzhodni strani notranjega dela mestnega pristanišča, takoj za valobranom. Ima 140 privezov v morju za plovila dolga do 18 m, na kopnem pa je nekaj mest rezerviranih samo za popravila in ima tudi 5 tonsko dvigalo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Staro mestno središče

Na mestu liburnijskega naselja je v 2. stol.pr. n. št. nastala rimska Arba, kot oporišče rimskega ladjevja, nekaj kasneje pa tudi Oppidum ( utrjeno mesto ) o katere govori tudi Plinij mlajši. Sedež škofije je po vsej verjetnosti postalo že v 5. stol., dokumenti prvega škofa omenjajo leta 530. Mesto so zavzeli Zahodni Goti, nato sredi 6. stol. Bizantinec Konstantin Porfirogent omenja pod imenom Arba. Ko je pripadal Hrvatski od 11. do začetka 15. stoletja, je imel Rab kot svobodno mesto posebne privilegije; to je bil vrhunec njegove moči in razcveta. Zgradili so mestno obzidje, javne stavbe, številne cerkve in samostane. Danes je Rab mesto-muzej s številnimi dragocenimi spomeniki bogate preteklosti. Najpomembnejše med njimi so : Ohranjeni deli obzidja (12. in 13. stol.), benedektinski samostan (11. stol.), gotski Knežev dvorec (13. stol.), cerkev sv. Justina (16. stol.), katedrala Marijinega vnebovzetja iz 12. stoletja, frančiškanski samostan v parku s cerkvijo sv. Franje (1491) in številne patricijske palače in stavbe, med katerimi slovi zlasti palača Dominis Nimira, zgrajena med 13. in 15. stoletjem.

Ljudje povezani s krajem

[uredi | uredi kodo]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
964 1359 811 952 986 1008 1008 1076 1005 1022 1041 932 731 592 554

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]