Pojdi na vsebino

Sisek

Sisek

Sisak
Stari most čez Kolpo, eden od simbolov mesta
Stari most čez Kolpo, eden od simbolov mesta
Sisek se nahaja v Hrvaška
Sisek
Sisek
Geografska lega na Hrvaškem
45°29′14″N 16°22′34″E / 45.48722°N 16.37611°E / 45.48722; 16.37611
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSiško-moslavška županija Siško-moslavška županija
MestoSisek
Nadm. višina
101 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
  Skupno33.322
Poštna številka
44000 Sisek
Avtomobilska oznakaSK

Sisek (hrvaško Sisak) je mesto v osrednji Hrvaški. Po podatkih iz leta 2001 je imela mestna občina (hrv. Grad Sisak) 52.236 prebivalcev (2021 le še 40.185), po štetju iz leta 2011 je imelo samo mesto-naselje 33.000 (2021 samo 27.859) in je administrativno središče Siško-moslavške županije, od 2009 pa tudi sedež novoustanovljene rimskokatoliške škofije. V Sisku ima sedež Metalurška fakulteta Univerze v Zagrebu zaradi tamkajšnje železarne oz. jeklarne.

Mesto Sisek leži na 98 m nadmorske višine, na jugozahodnem delu Panonske nižine, ob rekah Kolpi, Savi in Odri (ob izlivu reke Odre v Kolpo in Kolpe v Savo), rodovitnem in močvirnatem območju panonske ravnice. Klima je kontinentalna.

Sisek je v svoji zgodovini spremenil več imen. Prvo je bilo ilirsko-keltsko ime Segestica, po tem pa rimsko Siscia in ime v srednjeveški latinščini Siscium. Ime je bilo v različnih kajkavskih grafijah: Sissek, Sziszek, Sciteck, Zysek, Sziscium, Scytzyc, Zitech, Scyteck. V 19. stoletju je mesto dobilo tudi štokavsko ime: Sziszak in končno Sisak.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Sisak, Johannes Crellius, Frankfurt & Leipzig, 1688

Sisak je eno najstarejših naselij osrednje Hrvaške. Arheološki sledovi njegove poselitve segajo v 4. stoletje pred našim štetjem. V 1. stoletju našega štetja je bilo na območju današnjega Siska ustanovljeno rimsko vojaško taborišče - Siscija, ki je kmalu pridobilo status mesta in kasneje status glavnega mesta province Panonije - Savio.

Leta 1593 je pri mestu potekala bitka pri Sisku med cesarsko in osmansko vojsko. Po umiku Turkov v 18. in 19. stoletju je Sisak doživel gospodarski in urban razcvet in v 20. stoletju postal eno največjih industrijskih mest na Hrvaškem (rafinerije nafte, jeklarna, rečno pristanišče, mlinske proizvodnje ter pekarne). Sisak se danes vse bolj posveča turizmu, še posebej zahvaljujoč zaščiti mokrišča Lonjsko polje s podeželsko leseno arhitekturo, turistične zanimivosti pa so tudi staro mestno jedro Siska (privlačno središče mesta vzdolž Kolpe), Stari most - prvi lesen most na reki Kolpi, in arheološki park Siscia z ostanki rimske arhitekture.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev občine/mesta po letih[2]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001 2011 2021
26304645597766147538853093011186013293192382664738458434944579252236 47768 40185

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011«. www.dzs.hr (v hrvaščini).[mrtva povezava]
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]