Katedrala Marijinega vnebovzetja, Rab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Katedrala Marijinega vnebovzetja
St. Mary (Rab) Belfry 01.jpg  *
Geografski položaj na Hrvaškem
Geografski položaj na Hrvaškem
Katedrala Marijinega vnebovzetja
Geografski položaj na Hrvaškem
44°46′53″N 14°46′01″E / 44.78129488°N 14.76686725°E / 44.78129488; 14.76686725Koordinati: 44°46′53″N 14°46′01″E / 44.78129488°N 14.76686725°E / 44.78129488; 14.76686725
KrajRab
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarijino vnebovzetje
Stranski oltarjiSveti Krištof
Relikvijelobanja Svetega Krištofa
Spletna stran[1]
Zgodovina
Statusstolnica
Zgrajena5. stoletje
Posvečena1177
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Arhitektni poznan
Slogromanska arhitektura
Lastnosti
Št. zvonikov1
Višina zvonika26 m
Uprava
NadškofijaNadškofija Krk
MetropolijaMetropolija Rijeka

Katedrala Marijinega vnebovzetja (hrv. Katedrala Uznesenja Blažene Djevice Marije), pogosto imenovana tudi Rabska katedrala, je osrednja cerkev Župnije Rab, ki je del ene izmed štirih škofij Reške metropolije. Gre za eno izmed dveh otoških katedral, posvečenih Marijinemu vnebovzetju. Do leta 1828 je služila kot stolnica takrat ukinjene Rabske nadškofije.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cerkev je bila zgrajena v zgodnjem krščanskem obdobju, na prelomu 4. stoletja. Do 9. stoletja je bila opremljena z večino liturgijskih elementov. V zgodnjem 12. stoletju je bila preurejena in deloma dograjena v romanskem slogu, z zančilnimi toskanskimi motivi. Vhodni romanski portal je bil kasneje zrušen, zato so na njegovem mestu leta 1490 postavili novega. Katedrala je bila sprva brez zvonika. Ta je bil zgrajen šele v poznem 13. stoletju in po obliki velja za enega najbolj edinstvenih poznoromanskih zvonikov na hrvaški obali. Svojo končno obliko je katedrala dobila ob koncu 15. stoletja, ko je doživela zadnjo večjo prenovo. Vse od svoje izgradnje pa do leta 1828 je katedrala služila kot sedež Rabske nadškofije.[1][2]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Najstarejši ohranjeni del cerkve je stara krstilnica, katere talni mozaik nakazuje izgradnjo v obdobju zgodnjega krščanstva. Iz tega obdobja sta se ohranila še zunanji poligonalni obod apside in par kapitelov na notranjih podpornih stebrih. Od liturgijskih elementov iz 9. stoletja se je ohranil z zoomorfnimi in florealnimi ikonografskimi motivi okrašen oltarni ciborij. V 11. stoletju je bila katedrala pregrajena v predromanskem slogu. V tem času sta bili dograjeni dve bočni apsidi, nekaj kapitelov s stiliziranim akantovim listjem in marmorna ikona Kristusa Kralja. Pročelje iz 12. stoletja je oblikovano tipično bikromatsko, z izmenjujočimi se vrstami rdeče breče in belega apnenca. V 15. stoletju sta bili k cerkvi dograjeni kapeli družin Zudingo in Scatta, kasneje preobraženi v krstilnico. Iz tega obdobja izvira tudi kamniti kip Marije matere božje, ki v krilu drži mrtvega Kristusa. Na južni strani stoji v pravokotno krstilnico pregrajena apsida, v kateri se nahaja leseno razpelo, delo iz obdobja pozne renesanse. Poleg zahodne kapele je bila v 17. stoletju zgrajena poznobaročna kapela z marmornim oltarjem in tabernakljem. 26 metrov visok zvonik iz 13. stoletja ni sklenjen z glavno zgradbo. Zgrajen je v poznoromanskem slogu, ki je opazen zlasti zaradi natančno izdelanih okrasnih vencev, ki povezujejo stike med kvadrastimi gradniki. Romanski pridih mu dajejo tudi monofore, ki preko bifor in trifor preidejo v najvišje ležečo monumentalno kvadriforo. Zvonik se je do konca 15. zaključeval ravno, vendar so mu zaradi udara strele dodali šeststrano vitko piramido.[3]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Rapska katedrala". www.kvarner.hr. Pridobljeno dne 2020-03-23.
  2. "Katedrala Uznesenja Blažene Djevice Marije na otoku Rabu". rab-visit.com (hrvaščina). Pridobljeno dne 2020-03-23.
  3. "PORTAL ZA KULTURNI TURIZAM - Grad Rab". www.kulturni-turizam.com. Pridobljeno dne 2020-03-23.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]