Zagrebška stolnica
| Zagrebška stolnica Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava | |
|---|---|
 | |
  Zagrebška stolnica Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava Geografski položaj na Hrvaškem | |
| 45°48′52″N 15°58′47″E / 45.81444°N 15.97972°EKoordinati: 45°48′52″N 15°58′47″E / 45.81444°N 15.97972°E | |
| Kraj | Zagreb |
| Država |  Hrvaška |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marijino vnebovzetje sveti Štefan I. Ogrski sveti Ladislav I. Ogrski |
| Relikvije | blaženi Augustin Kažotić blaženi Alojzije Stepinac |
| Spletna stran | Zg-nadbiskupija.hr |
| Zgodovina | |
| Status | stolnica |
| Zgrajena | 1906 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Arhitekt | Friedrich von Schmidt |
| Slog | neogotika |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 2 |
| Višina zvonika | 108 m |
| Zvonovi | 8 |
| Uprava | |
| Nadškofija | Nadškofija Zagreb |
Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, obče poznana kot Zagrebška katedrala, je stolnica osrednje in največje hrvaške nadškofije (od 1852) v Zagrebu. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju ter ogrskima kraljema svetemu Štefanu I. ter svetemu Ladislavu I. Je največja cerkev na Hrvaškem.
Graditi se je začela z ustanovitvijo zagrebške škofije leta 1093. Slog arhitekture je bil romansko-gotski. Gradnja je trajala sorazmerno dolgo, tako da je bila cerkev zgotovljena in posvečena šele leta 1217. Kmalu zatem je bila močno poškodovana zaradi vdora Mongolov leta 1242, a jo je škof Timotej (1263–1287) začel temeljito prenavljati v gotskem stilu.
Obnova se je nadaljevala v 14. in 15. stoletju. V 16. stoletju je bila katedrala utrjena z obzidjem in stolpi, v 17. pa je dobila svoj masiven renesančni zvonik. Požari in vdori sovražnikov so jo večkrat poškodovali, a največ škode je utrpela v potresu leta 1880. Po potresu je bila izpeljana temeljita obnova katedrale v neogotskem stilu (1880–1906) po načrtih avstrijskega arhitekta Friedricha von Schmidta, dela pa je vodil Hermann Bollé. Takrat je cerkev dobila današnjo podobo z dvema zvonikoma, visokim ostrešjem, novimi stebri in oltarji, ki so zamenjali baročne iz 18. stoletja. Namesto starih grobnic škofov in imenitnikov je bila zgrajena nova grobnica izza glavnega oltarja za zagrebške nadškofe. Med drugimi so v cerkvi pokopani: hrvaška mučenca Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan, katerih kosti so bile semkaj prinešene leta 1919 iz Wiener Neu Stadta, Ivan Anton Zrinski, Evgen Kvaternik, in drugi. V njej počivajo tudi prvi zagrebški nadškof Jurij Haulik, kakor tudi zadnji trije zagrebški nadškofi blaženi Alojzije Stepinac, Franjo Šeper in Franjo Kuharić.
5. junija 2011 je stolnico obiskal papež Benedikt XVI., kjer je molil na Stepinčevem grobu.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Zagrebška stolnica iz zraka
Obnovljena cerkev, konec 19. stoletja
Glavna ladja
Napis v glagolici
Spomenik Juriju Hauliku 1887 (Ivan Rendić - 1849-1932)
Sarkofag blaženega Alojzija Stepinca
Stolnica brez "špice". Južno je odnesel potres 22. marca 2020, severno pa so umetno odstranili kmalu za tem
17. aprila 2020 so uspešno z eksplozijo odstranili severni vrh zvonika in ga spustili varno na zemljo
.jpg)
.jpg)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
