Pojdi na vsebino

Omiš

Omiš
Omiš-stari del
Omiš-stari del
Omiš se nahaja v Hrvaška
Omiš
Omiš
Geografska lega na Hrvaškem
43°26′45″N 16°41′18″E / 43.44583°N 16.68833°E / 43.44583; 16.68833
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoOmiš
Nadm. višina
4 m
Prebivalstvo
 (2011)
  Skupno6.462
Poštna številka
21310 Omiš
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Omiš leži v srcu Dalmacije na levi obali ob izlivu reke Cetine v morje, 21 km jugovzhodno od Splita, pod mogočnimi apnenčnimi stenami Omaške Dinare. Stari in novi del naselja sta ločena. Stari del mesta pod golimi strmimi stenami je mesto ozkih ulic z majhnimi trgi. Zahodno je okoli 1 km dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine.

Pristanišče v katerem stoji svetilnik je zelo izpostavljeno močni burji, ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni vetrovi. Globina morja ob kolenastem pomolu dolgem 50 m je do 3 m.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu pomola oddaja svetlobni signal : BZ Bl 3s. Področje vidljivosti belih oziroma zelenih bliskov je treba razbrati iz pomorske karte.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857186918801890190019101921193119481953196119711981199120012011
57582177185193610141439185415061651240837314800607965656462

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
trdnjava Fortica nad starim mestnim jedrom

Področje na katerem se razprostira današnji Omiš je bilo poseljeno že v rimski dobi, ko se je takratno naselje imenovalo Oneum. V srednjem veku postane Omiš z obzidjem utrjeno mesto. V 12. in 13. stoletju mestu vladajo knezi Kačići, v 14. stoletju pa knezi Šubići. Do leta 1444, ko pride mesto v Beneško last, se je izmenjalo še več drugih lastnikov. Omiš je v tem obdobju slovel kot znano gusarsko oporišče.

Iz srednjega veka so se do danes ohranili : južna mestna vrata z delom obzidja, jugozahodni štirikotni obrambni stolp imenovan na Fošalu in impozantne ruševine trdnjave Starigrad, imenovane tudi Fortica na 311 m visoki skalni polici nad mestom.

Iz 16. stoletja je v mestu več baročnih zgradb, med njimi cerkev sv. Duha, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo in frančiškanski samostan. Mesto se ponaša tudi muzejsko zbirko shranjeno v lepi renesančni hiši.

Na desnem bregu Cetine, na ledini Priko stoji predromanska cerkvica sv. Peter postavljena v 10. stoletju, ki je ena najzanimivejših cerkvic iz tega obdobja v Dalmaciji in se omenja v starih listinah hrvaških vladarjev v 10. in 11. stoletju.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Omiša se ukvarjajo s poljedelstvom in ribolovm. Zaposleni pa so tudi v tekstilni industriji in industriji predelave hrane, ter turizmu.

Znane osebe

[uredi | uredi kodo]

V Omišu se je rodilo več znanih hrvaških umetnikov :

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Popis prebivalstva 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2013. Pridobljeno 26. avgusta 2014.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]