Pojdi na vsebino

Omiš

Omiš
Omiš-stari del
Omiš-stari del
Omiš se nahaja v Hrvaška
Omiš
Omiš
Geografska lega na Hrvaškem
43°26′45″N 16°41′18″E / 43.44583°N 16.68833°E / 43.44583; 16.68833
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoOmiš
Nadm. višina
4 m
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno6.462
Poštna številka
21310 Omiš
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Omiš leži v srcu Dalmacije na levi obali ob izlivu reke Cetine v morje, 21 km jugovzhodno od Splita, pod mogočnimi apnenčnimi stenami Omaške Dinare. Stari in novi del naselja sta ločena. Stari del mesta pod golimi strmimi stenami je mesto ozkih ulic z majhnimi trgi. Zahodno je okoli 1 km dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine.

Pristanišče v katerem stoji svetilnik je zelo izpostavljeno močni burji, ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni vetrovi. Globina morja ob kolenastem pomolu dolgem 50 m je do 3 m.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu pomola oddaja svetlobni signal : BZ Bl 3s. Področje vidljivosti belih oziroma zelenih bliskov je treba razbrati iz pomorske karte.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
575 821 771 851 936 1014 1439 1854 1506 1651 2408 3731 4800 6079 6565 6462

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
trdnjava Fortica nad starim mestnim jedrom

Področje na katerem se razprostira današnji Omiš je bilo poseljeno že v rimski dobi, ko se je takratno naselje imenovalo Oneum. V srednjem veku postane Omiš z obzidjem utrjeno mesto. V 12. in 13. stoletju mestu vladajo knezi Kačići, v 14. stoletju pa knezi Šubići. Do leta 1444, ko pride mesto v Beneško last, se je izmenjalo še več drugih lastnikov. Omiš je v tem obdobju slovel kot znano gusarsko oporišče.

Iz srednjega veka so se do danes ohranili : južna mestna vrata z delom obzidja, jugozahodni štirikotni obrambni stolp imenovan na Fošalu in impozantne ruševine trdnjave Starigrad, imenovane tudi Fortica na 311 m visoki skalni polici nad mestom.

Iz 16. stoletja je v mestu več baročnih zgradb, med njimi cerkev sv. Duha, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo in frančiškanski samostan. Mesto se ponaša tudi muzejsko zbirko shranjeno v lepi renesančni hiši.

Na desnem bregu Cetine, na ledini Priko stoji predromanska cerkvica sv. Peter postavljena v 10. stoletju, ki je ena najzanimivejših cerkvic iz tega obdobja v Dalmaciji in se omenja v starih listinah hrvaških vladarjev v 10. in 11. stoletju.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Omiša se ukvarjajo s poljedelstvom in ribolovm. Zaposleni pa so tudi v tekstilni industriji in industriji predelave hrane, ter turizmu.

Znane osebe

[uredi | uredi kodo]

V Omišu se je rodilo več znanih hrvaških umetnikov :

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Popis prebivalstva 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2013. Pridobljeno 26. avgusta 2014.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]