Čakovec
Čakovec | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
| Vzdevek: Grad Zrinskih | ||
  Čakovec Čakovec na zemljevidu Hrvaške | ||
| Koordinati: 46°23′10.58″N 16°26′08.57″E / 46.3862722°N 16.4357139°EKoordinati: 46°23′10.58″N 16°26′08.57″E / 46.3862722°N 16.4357139°E | ||
| Država |  Hrvaška | |
| Županija | Međimurska | |
| Upravljanje | ||
| • župan | Stjepan Kovač (SDP) | |
| Površina | ||
| • Metropolitansko obm. | 72,8 km2 | |
| Nadm. višina | 164 m | |
| Prebivalstvo (2011)[1] | ||
| • Mesto | 15.147 | |
| • Metropolitansko obm. | 27.104 | |
| • Metropolitanska gostota | 370 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CET) | |
| Spletna stran | www.cakovec.hr | |
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županijein Medžimurja kot geografske regije. V 13. stoletju je na tem mestu fevdalna rodbina Csák (izg. Čak) zgradila trdnjavo, ki je leta 1546 postala last Nikole Zrinskega, ki je tukaj postavil renesančni dvor (v katerem je danes muzej Medžimurja), zato pravijo Čakovcu tudi Mesto Zrinskih. Čakovec kot adminstrativna enota (Grad Čakovec) ima skupaj z okoliškimi naselji oz. vasmi okolico 27-30.000 prebivalcev (Ivanovec, Krištanovec, Kuršanec, Mačkovec, Mihovljan, Novo Selo na Dravi, Novo Selo Rok, Savska Ves, Slemenice, Šandorovec, Štefanec, Totovec, Žiškovec), v samem mestu-naselju Čakovcu pa živi okrog 15-17.000 ljudi, pretežno Hrvatov, vendar tudi pripadnikov romske, madžarske, srbske in slovenske manjšine. Mestno naselje vključuje predmestja oz. dele: Jug, Martane, Putjane in Buzovec na jugu ter Globetka z industrijskim predelom na zahodu. Že od leta 1921 ima mesto Ekonomsko-trgovsko šolo, od leta 1961 tudi gimnazijo (Gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec). V Čakovcu je visoka strokovna šola ("Veleučilište") in oddelek Pedagoške fakultete zagrebške univerze (Učiteljski fakultet Sveučilišta u Zagrebu). Na jugu proti Varaždinu je bila zgrajena HE Čakovec, ki ustvarja umetno Varaždinsko jezero. Najbližje večje mesto je Varaždin južno od Drave, ki je meja med županijama.
Prometne povezave[uredi | uredi kodo]
Prva železniška proga je bila zgrajena v 60. letih 19. stoletja in je povezovala Budimpešto z lukama Reka in Trst. Čakovec je od leta 1889 z železnico povezan tudi z Murskim Središčem in Lendavo. Cestna infrastruktura je dobra in vključuje tudi novo avtocesto, ki mejni prehod Goričan povezuje z Zagrebom, Karlovcem in Jadranskim morjem.
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 |
| 2678 | 3269 | 4178 | 4514 | 5402 | 5913 | 6377 | 6893 | 7037 | 7684 | 9643 | 11773 | 14595 | 15999 | 15790 | 15147 |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Rezultati popisa stanovništva, kućanstava i stanova 2011, Prvi rezultati po naseljima - Čakovec" (HTML). Statistično poročilo (hrvaščina in angleščina). Zagreb: Hrvaški državni zavod za statistiko (1441). junij 2011. ISSN 1332-0297. Pridobljeno dne 7 September 2013.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Čakovec |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
