Socialdemokratska stranka Hrvaške

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Socialdemokratska stranka Hrvaške
VodjaPeđa Grbin
Ustanovljena3. november 1990
Združena zSKH-SDP, prej Zveza komunistov Hrvaške (SKH)
SedežZagreb
PomladekForum mladih SDP
Ideologijasocialna demokracija
Politična pozicijaleva sredina
Evropska pripadnostStranka evropskih socialistov
Mednarodna pripadnostProgresivno zavezništvo
Evropska parlamentarna skupinaSkupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov
Barva     Rdeča
Sabor
14 / 151
Evropski parlament
4 / 12
Strankarska zastava
Spletno mesto
http://www.sdp.hr/

Socialdemokratska stranka Hrvaške (hrvaško: Socijaldemokratska partija Hrvatske) (kratica SDP) je politična stranka v Republiki Hrvaški, ki je glede na svoje delovanje in ideološke usmeritve umeščena na levo stran političnega spektra. S 35.000 člani se po velikosti uvršča na drugo mesto, za Hrvaško demokratsko skupnost (HDZ).[1] Stranka je pravna naslednica nekdanje Zveze komunistov Hrvaške, s prestrukturiranjem katere je leta 1990 izšla kot Zveza komunistov Hrvaške - Stranka demokratične prenove (SKH-SDP). Današnje ime si je nadela na kongresu leta 1993. Stranka je polnopravna članica Stranke evropskih socialistov (PES), Socialistične internacionale (SI) in Progresivne alianse (PA). Na zadnjih volitvah v hrvaški parlament je osvojila 34 poslanskih mest, vendar se je njihovo število zaradi notranjih sporov, ki so pripeljali do razpada poslanske skupine, tekom mandata zmanjšalo na 14.[2] Stranko v Evropskem parlamentu predstavljajo 4 poslanci.[3] Njen trenutni predsednik je Peđa Grbin.

SDP je od osamosvojitve države oblikovala dve hrvaški vladi, ki sta ju vodila Ivica Račan (2000—2003) in Zoran Milanović (2011—2015).

Predsedniki stranke[uredi | uredi kodo]

# Portret Predsednik
(rojstvo–smrt)
Mandat
Začetek Konec
1.
Ivica Račan
(1944—2003)
1990
2007
2.
Željka Antunić (v.d.)
(1955)
2007
2007
3.
Zoran Milanović
(1966)
2007
2016
4.
Davor Bernardić
(1980)
2016
2020
5.
Zlatko Komadina (v.d.)
(1958)
2020
2020
6.
Peđa Grbin
(1979)
2020
danes

Zastopanost v Saboru[uredi | uredi kodo]

Na prvih demokratičnih volitvah 1990 je bilo v 351-članski Hrvaški Sabor izvoljenih 107 predstavnikov takratne SKH-SDP. Na naslednjih volitvah je bilo število vseh sedežev zmanjšano na 138, leta 1995 pa na 127. Od leta 2000 ima parlament 151 sedežev.[4]

Podpora volivcev[uredi | uredi kodo]

Na zadnjih parlamentarnih volitvah (2020) je koalicija pod vodstvom SDP osvojiila 3. (severna Hrvaška) in 8. volilno enoto (Kvarner in Istra).

Strankina podpora na državni ravni se v zadnjih desetih letih od rekordne zmage na volitvah leta 2011 postopno zmanjšuje. Delen upad podpore je mogoče zaznati tudi na regionalni ravni, kar se kaže z zniževanjem števila županij, v katerih koalicijske zveze vodijo župani iz kvote SDP. Kljub temu obstajajo področja, v katerih podpora volivcev ostaja izrazito visoka. Med slednjimi izstopajo regije Kvarner z mestom Reka, Hrvaško Zagorje s centrom v Krapini in vzhodni del Bilogore s središčem v Koprivnici. Podpora stranki se je v primerjavi z obdobjem po osamosvojitvi najbolj izrazito zmanjšala v velikih mestih (Zagreb, Split in Osijek), med katerimi SDP obvladuje le še Reko.[5] Slednje se je zaradi dolgoletne naklonjenosti socialni demokraciji prijelo ime Rdeča Reka (hr. Crvena Rijeka).[6][7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Koliko članova imaju stranke, kakve su članarine i isključuju li neplatiše?«. tportal.hr. Pridobljeno 23. marca 2022.
  2. »Jutarnji list - Završni čin raskola: izbačeni iz SDP-a i još 14 zastupnika pokreću osnivanje vlastitog kluba?«. www.jutarnji.hr (v hrvaščini). 4. oktober 2021. Pridobljeno 23. marca 2022.
  3. »Izbori za EP: HDZ i SDP osvojili po četiri mandata, još četiri liste po mandat«. balkans.aljazeera.net (v bosanščini). Pridobljeno 23. marca 2022.
  4. Mašić, Barbara (24. april 2010). »Stranačka struktura Hrvatskog sabora 1990.-2010«. Pravnik. Pridobljeno 24. marca 2022.
  5. Telegram.hr. »Detaljna analiza: Kako je došlo do dramatičnog preokreta snaga između SDP-a i HDZ-a«. Telegram.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 23. marca 2022.
  6. »'Crvena' Rijeka okreće leđa šefu SDP-a: Milanoviću je najbolje da sam napiše ostavku!«. www.vecernji.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 23. marca 2022.
  7. »RUŠENJE 'CRVENE' RIJEKE Evo tko će pokušati osvojiti utvrdu kojom SDP vlada 30 godina!«. Direktno. 16. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 23. marca 2022.