Zasavska statistična regija
Zasavska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Zasavska statistična regija
[uredi | uredi kodo]Zasavska statistična regija je s površino 485 km2 najmanjša. Sestavljajo jo 4 občine. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
Regija Zasavje je po površini najmanjša slovenska statistična regija. Leži v osrčju Slovenije ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje Kum. Zaradi obilja premoga velja za rudarsko regijo, dolgoletno tradicijo v regiji pa ima tudi steklarska industrija.
Obsega 2,4 % površine Slovenije
Zasavska statistična regija je po površini več kot petkrat manjša od jugovzhodne Slovenije, največje regije v državi. Leta 2024 so v tej regiji živeli približno 3 % prebivalcev Slovenije, manj jih je imela le primorsko-notranjska. Bila je tretja najgosteje naseljena regija, saj je na km2 živelo v povprečju 118 prebivalcev.
Prebivalstvo
Povprečna starost prebivalcev je bila 45,4 leta. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je znašal 14,0 %, kar je bilo pod državnim povprečjem (14,6 %); starih nad 64 let pa je bilo 23,6 % (povprečje je znašalo 22,0 %).
Naravni prirast prebivalcev se je na regijski ravni uvrščal med manjše in je znašal –3,9 na 1.000 prebivalcev. Negativen je bil zaradi večjega števila umrlih (11,6 na 1.000 prebivalcev) v primerjavi z živorojenimi (7,7 na 1.000 prebivalcev). Delež tujih državljanov med prebivalci regije je bil tretji najmanjši (8,1 %) in enak kot v posavski. V tujino se je odselilo 7 prebivalcev na 1.000 prebivalcev, kar je bila ena najnižjih vrednosti na ravni regij.
Zunaj zakonske zveze se je rodilo 53,2 % otrok, kar je bilo pod slovenskim povprečjem (55,5 %). Ženske so v povprečju rodile pri starosti 30,7 leta, to je bilo prav tako pod povprečjem (31,1 leta). Enako starost so dosegale tudi v savinjski regiji. Največji med regijami je bil koeficient maskulinitete, ki je znašal 134, kar pomeni, da se je rodilo toliko dečkov na 100 deklic. Prezgodnja umrljivost prebivalcev, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bila tretja najmanjša med regijami (12,2-odstotna).
V vrtce je bilo vključenih 86,1 % vseh otrok, starih 1–5 let, kar je bil četrti največji delež med regijami. Izobrazbena sestava prebivalstva je bila manj ugodna, saj imajo prebivalci regije, stari 25–64 let, v povprečju nižjo stopnjo dosežene izobrazbe. Končano največ osnovno šolo jih je imelo 14,5 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa je bilo 28,3 % prebivalcev, kar je bilo 5,5 odstotne točke manj od slovenskega povprečja. V obeh primerih je imela manj ugoden delež le pomurska regija. Zasavska je imela 32 študentov na 1.000 prebivalcev in se je uvrstila med regije z manj študenti.
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je bila podobna povprečju v celotni Sloveniji (69,9-odstotna). Med moškimi je bila 73,2-odstotna, med ženskami pa 66,4-odstotna, kar je pomenilo eno najmanjših razlik v stopnjah delovne aktivnosti med spoloma na ravni regij (6,8 odstotne točke). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji največji (53,5 %); večina teh oseb (79 %) je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti je bila s 4,7 % tretja najvišja, odstotno točko višja od povprečja za Slovenijo.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega je znašala 1.412 EUR, kar je bilo 114 EUR ali 8 % manj od povprečja na ravni države.
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca je bil najmanjši (17.149 EUR), obsegal je za 46 % manj od povprečja v državi. Regija je k skupni bruto dodani vrednosti prispevala najmanjši delež (1,5 %). Razpoložljivi dohodek na prebivalca je znašal 16.761 EUR, kar je bilo skoraj 2 % manj od povprečja za Slovenijo.
Tukaj je delovalo okoli 4.450 podjetij, zaposlovala so povprečno po 3,5 osebe.
Kakovost življenja
Prebivalci regije so se po oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrstili med nadpovprečno zadovoljne, saj je bila povprečna ocena tega kazalnika v regiji s 7,8 (na lestvici od 0 do 10) najvišja. Enako zadovoljni so bili še prebivalci gorenjske in osrednjeslovenske regije.
Zasavska regija je imela tretji največji delež gospodinjstev, v katerih si lahko vsi njegovi člani privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma; znašal je 87 %. V njej je bila, enako kot v podravski, najvišja stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti. To pomeni, da je 6,3 % oseb, starih 0–64 let, živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (stari 18–64 let) so delali manj kot petino svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), je živelo 16 % gospodinjstev, kar je bil, enako kot v gorenjski, najmanjši delež po regijah. Po drugi strani pa je 14,2 % oseb živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob po številu članov gospodinjstva. Delež je bil drugi največji med regijami in dvakrat večji kot v pomurski.
Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v tej regiji najmanjše (558), z njihovo starostjo 11,2 leta pa so se uvrstili ravno pod povprečje Slovenije.
Okolje
Količina nastalih komunalnih odpadkov je znašala 491 kg na prebivalca oz. 35 kg manj od povprečja, od tega je bilo ločeno zbranih okoli 68 %. Na prebivalca je bilo v tej regiji odloženih največ, približno 134 kg komunalnih odpadkov. Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljene okoli 23 m3 vode na prebivalca, kar je bila tretja najmanjša količina.
Sestavljajo jo 4 občine
Zasavska regija ima najmanjše število občin med regijami. Največja je bila z 221 km2 občina Litija, ki obsega skoraj polovico površine regije. Največ prebivalcev, 16.442, je na sredini leta 2024 živelo v občini Zagorje ob Savi, najmanj pa v občini Hrastnik (8.871). Najgosteje naseljena je bila na začetku istega leta z 275 prebivalci na km2 občina Trbovlje.[1]
Zasavska statistična regija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1.1. 2024 | 485 | Gostota naseljenosti , 1. 1. 2024 | 118,0 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 57.195 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 45,4 | |
| Naravni prirast, 2024 | –223 | Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2024 | 14,0 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 5.010 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 23,6 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 2.208 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –3,9 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 1.840 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,0 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 24.992 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2024 | –2,9 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 13.274 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 14,5 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 2.066 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 28,3 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.193,72 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 69,9 | |
| Število podjetij, 2024 | 4.452 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,6 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 981 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 17.149 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 10.131 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,7 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 7.969 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 558 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 22.536 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024 | 340 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube
Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Slovenske statistične regije in občine v številkah Arhivirano 2021-04-13 na Wayback Machine., SURS
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||