Pogovor:Višnja Gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ich würde[uredi kodo]

Ich würde mir wünschen, wenn auch die Geschichte der Stadt mehr berücksichtigt werden würde. Zum Beispiel, dass Weichelsburg schon im Jahre 1478 die Stadtrechte verliehen wurden; warum und von wem ? Dass Verwandte der hl. Hemma, die Grafen von Weichelsburg (z. B. Albert v. Weichelsburg, + 1209), die ersten Herren der Umgebung waren und sich große Verdienste bei der Erweiternung des (slowenischen) Territoriums (z. B. gegen die Ungarn und im Bereich der Windischen Mark) erworben haben. Der Stammsitz dieses Geschlechts war die Burg Weichelsburg, dernen Ruinen oberhalb der Stadt noch heute besichtigt werden können. Die Darstellung der Genealogie dieser Grafen, z.B. Werigand, Graf von Plain (um 1130) mit den Kindern Hemma, Dietrich, Heinrich, Mainhalm und Liutold. Dietrich, Heinrich und Mainhalm haben dem Kloster Sittich große Länderein geschenkt. Sie zählen zu den größten Donatoren des Klosters. Dass Alberts Tochter, Sophie / Sofija Visnjegorska, um 1209 den gesamten Besitz in die Ehe mit Heinrich von Andechs-Meran, dem amtierenden Markgrafen von Istrien mit in die Ehe gebracht hat. Welche Petschafte (pecate) hatte die Stadt. Dass neben zahlreichen anderen Persönlichkeiten der Stadt auch die sehr bekannte Heimatdichterin Frau Zajc-Jarc ein Kind der Stadt ist. Sie liegt im Altenheim von Grosuplje, grüßen sie Sie ganz herzlich von mir.

(Beitrag stammt von Attila v. Wurzbach, erstellt am 07. 08. 06, e-mail naslov: korenpotok_at_web.de . Ich werde bei Gelegenheit das Ganze in die slowenische Sprache übersetzen). Ta nepodpisani komentar je dodal/-a 80.132.232.45 (pogovor • prispevki)

Lahko tole kdo en malček prevede? --Andrejj 12:43, 8 avgust 2006 (CEST)

Saj imate v Visnji gori ali pa celo v Novem mestu gotovo nekoga, ki bi znal gori navedeni nemski tekst prevesti v slovenscino. Spostovani gospod Andrej, saj imate moj e-mail naslov in zatorej lahko stopite z menoj v stik. Tudi mene zanimata rodoslovje ter zgodnja zgodovina dezele Krajnske. Ker pa ze od leta 1952 naprej ne zivim vec v Sloveniji marvec v Nemciji moja slovenscina ter slovenski pravopis nista vec tako tekoca kakor bi morala biti. Ce se ne bo najdel noben drugi, bom ob priliki prevedel gori navedeno. Saj so v bistvu samo predlogi glede na grofe Visnjegorske. Prispevek sem napisal jaz. (Attila v. Wurzbach) Ta nepodpisani komentar je dodal/-a 80.132.213.165 (pogovor • prispevki)

Nekateri znajo nemško, jaz ne. Če poznate slovenščino (če je še tako slabo), jo raje uporabite. Kaj je torej vprašanje? --Andrejj 21:22, 8 avgust 2006 (CEST)
No bom poskusil interpretirati, ker pač prevajati ne znam xD...
Želel, bi si da bi bil [v članku]večji poudarek na zgodovini mesta. Na primer, da je Višnja Gora pridobila mestne praviceže leta 1478; zakaj in od koga? Da so sorodniki sv. Eme Krške, grofje Višnjegorski (npr. Albert Višnjegorski, † 1209), prvi gospodje na [širšem] območju in si lastijo velike zasluge pri širitvi (slovenskega) teritorija (npr. proti Madžarom in na področju Slovenske krajine [meni se zdi, da natančneje Bela Krajina]). Sedež te rodbine je bil Stari grad, katerega ruševine nad mestom je možno obiskati še danes. Predstavniki rodovnika teh grofov, npr. Werigand, grof iz Plaina[??] (1130) z naslednjimi otroci Ema, Dietrik, Henrik, Mainhalm in Liutold. Dietrik, Henrik in Mainhalm so podarili vleiko posestva za Stiški smoastan. Prispevali so tudi največ donacij zanj. Albertova hči, Zofija Višnjegorska je leta 1209 v zakonsko zvezo z Heinrich von Andechs-Meranom, takrat vladajočim gorofom mejne marke Istra prenesla celotno premoženje. Kakšne pečate je imelo mesto! Ena izmed drugih znanih otrok mesta [osebnosti rojenih v mestu] je pesnica, gospa [Mihaela] Zajc-Jarc. Živi v grosupeljskem domu za upokojence in jo pozdravite v mojem imenu.
Torej vmes (ups, debata je stara 4 leta) sem članek nekoliko dopolnil, morda bi ga lahko še bolj imam praktično na razpolago vso literaturo (tole s Emo Kriško me je prijetno presenetilo; nisem vedel), pa mi tema nekoliko ne diši :D
Lp, --Miha 14:19, 6. avgust 2010 (CEST)

Legenda o polžu ???[uredi kodo]

Kraljica beneške republike? Ali niso imeli Benečani dožev? Seveda se v bajkah lepše sliši kraljevič (kraljičin sin) kot pa dožič (dožev sin). --Janez Novak 10:46, 24 avgust 2006 (CEST)

Tako smo se učili. --Miha 10:48, 26 avgust 2006 (CEST)

Kaj o kraljeviču ali o dožih? --Janez Novak 14:35, 24 avgust 2006 (CEST)

O kralju. Če je prav dožih prosim popravi, saj ne vem kako bi oblikoval žensko obilko od dož. Doža? Dožica?... --Miha 10:48, 26 avgust 2006 (CEST)
Na položaj so bili doži izvoljeni (doživljenjsko). Glede na to, da je bila to izključno moška funkcija, mislim, da torej ni prave potrebe po ženski obliki, razen, če govorimo o doževi ženi. Ne smemo pa pozabiti, da je zgodba o polžu zgolj legenda. :) --matijap | pogovor 12:41, 26 avgust 2006 (CEST)

In v legendah in pravljicah so kralji, kraljice in kraljeviiči (princi) ne pa doži, dožinje in dožiči. --Janez Novak 12:59, 26 avgust 2006 (CEST)