Ivančna Gorica
Ivančna Gorica | |
|---|---|
 | |
  Ivančna Gorica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°56′14.59″N 14°48′10.58″E / 45.9373861°N 14.8029389°EKoordinati: 45°56′14.59″N 14°48′10.58″E / 45.9373861°N 14.8029389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Ivančna Gorica |
| Površina | |
| • Skupno | 1,8 km2 |
| Nadm. višina | 326,1 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 2.249 |
| • Gostota | 1.200 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1295 Ivančna Gorica |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Ivančna Gorica je večje prehodno urbanizirano središčno naselje z okoli 2.250 prebivalci in središče Občine Ivančna Gorica. Nahaja se v Dolenjskem podolju leži vzhodno od sotočja potoka Višnjica in Stiškega potoka ter severno od železnice Ljubljana - Novo mesto in glavne ceste Ljubljana - Zagreb. Dolini se tu razširita v kotlinico, sredi katere se dviga nizka, s smrekovim gozdom porasla vzpetina Gorica. Naselje se je v zadnjem času razširilo ob stari cesti Ljubljana - Novo mesto in na južno pobočje Gorice. Sprva je bilo le majhen zaselek Stične in Mleščevega. V življenje so ga obudili razvoj prometa po letu 1945, postavitev lesnih in kovinskih tovarn ter zdravstvenega doma in dodelitev nekaterih upravnih funkcij, tako da danes skupaj s sosednjima naseljma Stična in Šentvid pri Stični tvori naselbinsko jedro občine.
Med Ivančno gorico in Stično je šolski center (Srednja šola (in gimnazija) Josipa Jurčiča Ivančna Gorica), ki nadaljuje tracdicijo nekdanje Gimnazije Stična.
Tradicionalno pomembno podjetje v naselju je livarsko podjetje Livar, nekoliko mlajše, a prav tako uspešno podjetje pa je Akrapovič. V južnem delu naselja je bila na manjši vzpetini zgrajena nova župnijska cerkev sv. Jožefa. K naselju spada tudi predel Studenec (ter zaselki Žvajdrga in Gomile ter Rogovila južno od avtoceste)??
Izvor imena[uredi | uredi kodo]
Ime Ivančna Gorica naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v stiški samostan po svoji prijateljici, tako da se je naselje prvotno imenovalo »Pod Ivankino gorico«, nato pa je prevzelo imenovanje »Pod Ivančno«[navedi vir], nazadnje pa prevladalo zgolj ime Ivančna Gorica.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
