Šentvid pri Stični

Šentvid pri Stični
Šentvid pri Stični
	Šentvid pri Stični Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 45°57′8.89″N 14°50′26.45″E / 45.9524694°N 14.8406806°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Osrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Ivančna Gorica
Površina
• Skupno	2,41 km2
Nadm. višina	321,5 m
Prebivalstvo (2025)
• Skupno	1.217
• Gostota	500 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	1296 Šentvid pri Stični
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;
	Šentvid pri Stični - Vas
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Ivančna Gorica
RKD št.	732 (opis enote)

Šentvid pri Stični je naselje s približno 1.200 prebivalci, ki leži v severovzhodnem delu Občine Ivančna Gorica. Je sedež krajevne skupnosti in župnije Šentvid pri Stični. Jedro kraja je Stari trg s cerkvijo sv. Vida.

Šentvid je znan po vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov. Je tudi rojstni kraj slovenskega zdravnika in akademika Marka Gerbca in muzikologa Stanka Vurnika.

Ob delavnikih in sobotah je naselje z Ljubljano povezano z rednima medkrajevnima avtobusnima linijama št. 68 in 69.

Zgodovina

Šentvid pri Stični je svoje ime dobil po farnem zavetniku svetem Vidu, kasneje pa je bilo Šentvidu dodano ime sosednje Stične, ki si je sloves ustvarila s starodavnim samostanom. V ustavni listini stiške cistercijanske opatije, se nahaja najstarejši zapis o Šentvidu. V zapisu je omenjena šentviška župnija kot kraj, v katerem so se leta 1132 naselili prvi menihi. Ti so od tod hodili zidat samostan. Ta del Šentvida se danes imenuje Stari trg. Šentvid se že zgodaj, od leta 1140, omenja kot »oppidum sancti Vitti«, kar pomeni mesto ali trg svetega Vida. Kraj je bil močno sejemsko mesto, ki je tekmovalo celo z Ljubljano.^[3]

Njegova moč je začela upadati po letu 1360, ko je nadvojvoda Rudolf IV. prepovedal skoraj vse sejme. Dolenjsko središče je začelo postajati Novo mesto. Leta 1478 je prešel Šentvid pod višnjegorsko oblast. Takrat je bila Višnja Gora, zaradi obrambe pred Turki, povzdignjena v mesto. Tudi to je pripomoglo k nadaljnjem upadanju moči mesta Šentvid.^[3]

V zgodovini je Šentvid pri Stični deloval za pretežno kmetijsko področje, cvetela je tudi obrt. Delovanje usnjarne (kasneje Lavričeva usnjarna) je, v drugi polovici 19. stoletja, prineslo razvoj mesta. Splošni napredek je kraju prinesel razvoj železnice leta 1894. ^[4]

Po vojni, v 50-ih letih 20. stoletja, je kraj izgubil status občine in se spremenil v krajevno skupnost. Kljub temu se je po vojni lepo razvijal. V stavbi bivše Lavričeve usnjarne je začela delovati tovarna baterij Zmaj, odprla se je tovarna tekstila Rašica...^[4]

Ustanove

Župnijska cerkev sv. Vida, Šentvid pri Stični

Cerkev v Šentvidu je bila dolgo časa sedež pražupnije, ki je bila prvič omenjena leta 1016. Pod Šentvid so spadale še župnije Šentrupert, Trebnje in Dobrnič. Prva cerkvena stavba je bila zgrajena v romanskem slogu. Slog je ohranjen v osrednjem delu, ostali deli cerkve pa so bili preoblikovani kasneje. Cerkev je bila v 17. stoletju barokizirana. V letih od 1625 pa do 1630 je prišlo do podaljšanje cerkve za dolžino kora. Ta se odslej drži zvonika. Cerkev so takrat tudi obokali. Današnja podoba stavbe je iz časa župnika Jožeta Koželja. Duhovniki so leta 1985 dobili skupen grob, spomeniki pa so bili vzidani v vzhodni zunanji zid cerkve. Cerkev je posvečena sv. Vidu. V severnem stranskem oltarju je kip Device Marije, v južnem pa kip sv. Jožefa (ki ga spremljata kipa sv. Fabijana in sv. Boštjana).^[5]

Leta 2016 je župnija dobila nov župnijski dom, leta 2023 pa še nove orgle. ^[5]

PGD Šentvid pri Stični

Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični je bilo ustanovljeno leta 1885. Ustanovljeno je bilo, saj so se ljudje morali povezati in v skupnosti iskati pomoč. Poiskali so jo v organiziranem in strokovnem pristopu z osnovanjem gasilskega društva, ki je imelo v svojem programu nudenje pomoči potrebnim. Ustanovitelji društva so bili Vinko Slivnik, Jože Lavrič, Anton Liberšak, Anton Puš, Jakob Porenta, Alojz Ceglar, Franc Grabljevec, Mihael Sadar, Franc Kastelic in Franc Anžlovar. ^[6]

Gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, je vozilo za prevoz gasilcev in osebne opreme. Posadka vozila je 1+7 ali 1+8. Dolžina vozila ne sme presegati 6000 mm, širina je lahko največ 2200 mm, višina pa 2600 mm. Skupna masa vozila GVM sme znašati največ 3.500 kg. Merila je potrebno dosledno upoštevati zaradi normativov Evropske skupnosti v zvezi z B-kategorijo vozniškega dovoljenja. Oznaka vozila je GVM-1.^[7]

Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični

Leta 1956 se je v Šentividu pri Stični odprl Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino, dr. Marko Gerbec. Leta 1996 se je preimenoval v Center za zdravljenje otrok Šentvid pri Stični, sedaj se imenuje Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični.

V bolnišnici se torej opravlja rehabilitacija kronično bolnih otrok, starosti od 0 do 9 let. Naloga je pripraviti bolne otroke na življenje po bolezni, tako telesno kot tudi duševno. K temu spada tudi delo na pozitivni samopodobi otrok. Otroci se v času bivanja v bolnišnici šolajo pod okriljem OŠ Ferda Vesela. Zanje skrbi množica strokovnjakov, kot so fizioterapevti, zdravniki, logopedi, psihoterapevti itd.^[8]