Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v združeno Nemčijo (Velikonemški program).

Kozlerjev Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, končna različica iz leta 1871

Zgodovina in ozadje

Med drugo svetovno vojno je četniški poveljnik Stevan Moljević imel načrt s katerim bi Srbija in Slovenija povečali svoje ozemlje po osvoboditvi.

Po marčni revoluciji, ki je avstrijskega cesarja Ferdinanda I. prisilila v sprejetje ustave, so v »letu narodov« številni narodi Avstrijskega cesarstva videli priložnost narodne krepitve. Program »Zedinjene Slovenije« je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval celovški stolni kaplan in narodni buditelj Matija Majar - Ziljski; objavljene so bile 29. marca v časniku Kmetijske in rokodelske novice. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo dunajski Slovenci naslovili na kranjske deželne stanove. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija graških Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega društva Slovenija, ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec Fran Miklošič. Geograf Peter Kozler je pripravil brošuro o mejah Slovenije in Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali etnične meje. Urednik Novic Janez Bleiweis je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil nadvojvodi Janezu, ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v Mariboru. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki peticije; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu parlamentu, ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične oktroirane ustave 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

Z Bachovim absolutizmom leta 1851 so bile politične želje Slovencev potlačene in narodno prebujanje se je preselilo na kulturno področje. V pomladi narodov Slovenci torej niso mogli uresničiti svojih teženj po združitvi.

Program »Zedinjene Slovenije« je ostal skupni slovenski politični program in se je krepil v taborskem gibanju v letih 1868-1871. Po 1. svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske ga je delno nadomestila zamisel združitve z drugimi južnimi Slovani v skupno državo Jugoslavijo, a je pri tem znaten del slovenskega življa ostal zunaj matične države.

Vpliv

Po programu se imenuje tudi sedanja slovenska politična stranka Gibanje Zedinjena Slovenija.

Seznam zahtevanih ozemelj

Poleg današnje Slovenije je program vključeval tudi naslednja ozemlja:

V današnji Avstriji:

• južna Koroška
• južna Štajerska vse do Wildona

Na današnjem Hrvaškem:

• severni del Mejne grofije Istre

V današnji Italiji:

• Trst in tržaški zaliv
• preostali del Goriške

Na današnjem Madžarskem:

• Južni deli Železne in Zalske županije

Glej tudi

• Slovenska krajina (Ogrska)

Viri in literatura

• Josip Apih, Slovenci in 1848. leto. Ljubljana, 1888;
• Stane Granda, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili. Korenine. Ljubljana, 1999;
• Granda, Stane (2022). Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev. Ljubljana: Družina. COBISS 98508547.
• Vasilij Melik, »Ideja Zedinjene Slovenije 1848-1991«, v Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti, ur. Stane Granda in Barbara Šatej. Ljubljana, 1998. S. 15-20.
• --, »Slovenski državnopravni programi 1848-1918«, v Slovenci in država, ur. Bogo Grafenauer idr. Razprave – Dissertationes, 17. Ljubljana, 1995. S. 67-72;
• Janko Prunk, Slovenski narodni programi : Narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945. Ljubljana, 1986;
• Štih, Peter; Simoniti, Vasko; Vodopivec, Peter (2008). Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura. Ljubljana: Modrijan. COBISS 2573684.
• Fran Zwitter, »Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike«, v O slovenskem narodnem vprašanju, ur. Vasilij Melik. Ljubljana, 1990. S. 228-314.