Arja vas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Arja vas
Arja Vas Slovenia.jpg
Arja vas se nahaja v Slovenija
Arja vas
Arja vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°15′20.27″N 15°11′35.76″E / 46.2556306°N 15.1932667°E / 46.2556306; 15.1932667Koordinati: 46°15′20.27″N 15°11′35.76″E / 46.2556306°N 15.1932667°E / 46.2556306; 15.1932667
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaŽalec
Površina
 • Skupno6,43 km2
Nadm. višina
250,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno531
 • Gostota83 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Arja vas - Vas
LegaObčina Žalec
RKD št.23943 (opis enote)[2]

Arja vas je naselje v Občini Žalec.

Obcestno naselje sredi spodnje Savinjske doline leži ob odcepu od glavne ceste LjubljanaCelje proti Velenju, vzhodno od Žalca. Strnjeni del naselja je med glavno cesto in rečico Ložnico na severu. Reka občasno še poplavlja.

Zaselka Gmajna in Govče sta na severnem obrobju vaškega zemljišča.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Razglednica iz leta 1918 - pogled proti severo-vzhodu: na levi strani je Arja vas, na desni so Petrovče z baziliko Marijinega obiskanja. Na skrajnem levem robu je na griču grad Zalog, ki je po drugi svetovni vojni povsem propadel in ga ni več.
Arja vas pred drugo svetovno vojno.
Arja vas leta 1961

Nemško ime vasi je bilo vsaj v 19. stoletju Arndorf[3] Med še starejšimi imeni so: Berstorf, Wernstorf in Wernstorff.[4] V pisnih virih iz leta 1368 je navedeno ime Bernstorf (in Wernstorf leta 1428, Bernsdorff leta 1441 in Wernsdorff leta 1454).[5]

V krajevnem govoru je bila vas v 19. stoletju imenovana Vrja ves. Na podlagi krajevnega imena in srednjeveških prečrkovanj ime temelji na pridevniški obliki osebnega imena *Var ali *Varo, in tako izvirno pomeni 'Var(o)va vas'. Začetni slovenski V- in nemški W- sta se izgubila, kar je po ponovni analizi kot slovenski predlog v.[5]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V severnem delu naselja so pod Ruškim gozdom obrati Mlekarne Celeia, zgrajeni leta 1981. Zaradi arondacij v šestdesetih letih 20. stoletja se je zmanjšala gospodarska trdnost številnih kmetij. Od kmetijske proizvodnje prevladujeta hmeljarstvo in govedoreja.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Večina nekmečkega prebivalstva dela doma v obrti ali v Celju, Petrovčah, Žalcu in Velenju.

Znamenitosti in okolica[uredi | uredi kodo]

V naselju sta znani graščina in kapelica odprtega tipa z dvokapnico iz prve četrtine 20. stoletja, obnovljena leta 2008. Kapelica spada v register kulturne dediščine Slovenije.[6]

Na Govčah so severno od avtoceste A1 razvaline protestantske cerkve oziroma molilnice iz let 1582–1586.[7][8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23943". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, zv. 4: Štajersko, Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1904, str. 38 in Arndorf bei Cilli.
  4. "Razlaga krajevnega imena Arja vas". 2014-05-23. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-06-11. Pridobljeno 2016-06-03.
  5. 5,0 5,1 Snoj (2009), str. 47
  6. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23371", Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008), pridobljeno 2016-06-03
  7. 1487 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1487", Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008), pridobljeno 2016-06-03 {{citation}}: Preveri vrednost |url= (pomoč)[mrtva povezava]
  8. Petek (2015).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-0690-6.
  • Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]