Kres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bonfire4.jpg

Kresovanje je velik nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar.

Poletni solsticij[uredi | uredi kodo]

Kresovanje na predvečer poletnega solsticija, najdaljšega dne v letu, (v času od 20.–22. junija) je tradicionalno v številnih evropskih državah in so z njim povezane številne ljudske šege in navade. Poganski predniki Slovencev so sprva kresovali v čast božanstvu Kresniku, sčasoma pa se je običaj pomaknil na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika (24. junija).[1]

1. maj[uredi | uredi kodo]

Od konca 19. stoletja je ponekod prišel v ospredje kres na predvečer 1. maja, praznika dela. Najvišji kres na svetu, visok 43,44 m, so postavili krajani Boštanja 30. aprila 2007, s čimer so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.

Opozarjanje pred nevarnostjo[uredi | uredi kodo]

Na področju Slovenije in tudi zunaj so v času turških vpadov postavljali po hribih kresove kot signalizacijske priprave za obveščanje vasi pred nevarnostjo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kosmač, Gorazd (10. maj 2015). "Poganske korenine slovenskih običajev". MMC RTV Slovenija.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi kres v Wikimedijini zbirki