Feri Novak
| Feri Novak | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 16. oktober 1906[1] Murska Sobota[1] |
| Smrt | 18. december 1959[1] (53 let) Sračinec[1] |
Grob | Pokopališče Murska Sobota |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija Kraljevina SHSAvstro-Ogrska |
| Poklic | arhitekt, urbanist |
Franc Novak (Feri, roj. Novák Ferencz József[2]), slovenski arhitekt in urbanist, * 16. ali 17. oktober [op 1] 1906, Murska Sobota, † 18. december 1959, Sračinec pri Varaždinu.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Rodil se je na očetu Jožefu, ki je bil gradbeni mojster, in materi Sidoniji (roj. Vida), ki je bila slaščičarka. Po očetovi smrti je večino časa preživljal pri babici, ki je vozila poštno kočijo.[3] Z njo se je vozil po takratni Radgonski cesti, današnji ulici Štefana Kovača, ki ji je v karieri posvetil veliko pozornosti.[4]
Osnovno šolo in meščansko šolo je obiskoval v Murski Soboti.
Prve poklicne izkušnje je pridobil kot zidarski vajenec pri stricu, gradbenemu mojstru.
Leta 1924 se je vpisal na delovodsko šolo v Ljubljani. Med počitnicami je delal pri gradbeniku Mesariču, ko so gradili cerkev v Bogojini.[4]
Leta 1930 je končal srednjo tehnično šolo v Ljubljani. V letih 1930 do 1933 je študij nadaljeval akademiji likovne umetnosti na Dunaju in kot eden najboljših diplomiral pri Petru Behrensu, predstavniku moderne arhitekture. Študij so mu omogočali bogati soboški meščani, ki jim je risal družinske hiše, nekaj pa mu je primaknila babica.
Leta 1934 je bil vpoklican v vojsko. Po vrnitvi je do leta 1938 delal kot murskosoboški občinski arhitekt.[5]
Leta 1938 se je tri mesece izpopolnjeval v Parizu, v ateljeju Le Corbusiera. Po vrnitvi se je vpisal na študij na Visoko tehniško šolo na Dunaju, vendar je zaradi izbruha vojne ni končal.[5]
Tik pred vojno je spoznal Milevo "Lejco" Sedlaček. Poročila sta se med vojno. Leta 1943 se jima je rodila hčerka Maja.[6] Mileva je od leta 1945 delala v soboški bolnišnici in leta 1954 opravila specializacijo za ginekologijo.[3]
Po koncu vojne je delal na Okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota, od 1950 pri Slovenija projektu, v letih 1954−59 pa je bil direktor Projektivnega biroja Murska Sobota. Bil je tudi član sveta za urbanizem pri okrajnem ljudskem odboru, član republiškega strokovnega sveta za urbanizem in komunalne zadeve ter član različnih strokovnih komisij.[3]
Smrtna nesreča
[uredi | uredi kodo]Novak, skupaj z ženo Milevo, 17-letno hčerko Majo in študentko iz Maribora Majdo Kocmur, je 18. decembra 1959 ob pol osmih zjutraj vozil proti Varaždinu. Bila je gosta megla in poledenela cesta. Pri vasi Sračinec je naproti pripeljal tovornjak. Voznika drug drugega verjetno nista opazila.
Tik pred krajem nesreče so se pojavili na cesti še kolesarji v smeri proti Varaždinu. Novak je močno zavrl, da se ob srečanju s tovornjakom ne bi srečal še s kolesarji. Zaradi poledenele ceste je avto zaneslo na levo stran ceste pred tovornjak.
Na kraju nesreče sta umrli Mileva Novak in Majda Kocmur. Novak je umrl na poti v varaždinsko bolnišnico. Hudo poškodovano hčerko Majo so rešili v varaždinski bolnišnici.
Z ženo sta pokopana na murskosoboškem pokopališču.[7] Takratno Kolodvorsko ulico so preimenovali v ulico arhitekta Novaka njemu v čast.
Delo
[uredi | uredi kodo]Novak je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem; uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti, kjer je prve stavbe zasnoval še kot študent. Arhitekturo v Murski Soboti je Novak oblikoval v skladu z urbanističnim načrtom (1932-34), s katerim je zasnoval bodoči razvoj mesta, tako da je določil njegov obseg in višinske gabarite, obvezne cone in prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored (1937) ter z njim poudaril os soboškega parka. Urbanistično zasnovo je razvijal tudi po 2. sv. vojni, ko je določil središča novih sosesk, prometnice in obvoznico, uredil glavni trg in glavno ulico.[8]
Dela v Murski Soboti
[uredi | uredi kodo]- Vila Keršovan - 1931
- Vila Vučak - 1932
- Vila Koltaj - 1933
- Dozidava hiše Samec - 1933
- Kopališče in ureditev kompleksa Fazanerija - 1934-35
- Delavski dom - 1933-36
- Hiša Šerbec - 1938
- Ureditev mestnega trga, Trg zmage - 1939
- Osnovna šola I - 1940-43
- Vila Kous - 1950
- Mrliška vežica - 1950
- Kino Park - 1951
- Stanovanjski blok, Židovski blok - 1957
- Bančna upravna stavba - 1958
- Dom pomurskih lovcev - 1959
- Upravna stavba zavarovalnice - 1959
- Stanovanjski blok, Bobi blok - 1959
- Stanovanjski bloki, Ulica Štefana Kovača, Murska Sobota - 1956-62
- Stanovanjski blok, Ulica arhitekta Novaka - 1965
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Vila Keršovan
Delavski dom
Vila Kous
Stanovanjski bloki na Ulici Štefana Kovača
.jpg)
.jpg)
Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
- 1 2 »Krstna knjiga župnije Murska Sobota 1895-1915«. Matricula Online. Pridobljeno 1. marca 2026.
- 1 2 3 »V spomin arhitektu F. Novaku in M. dr. Sedlaček-Novakovi«. Pomurski vestnik (Dostopno na dLib.si). 24. december 1959. Pridobljeno 1. marca 2026.
- 1 2 Rituper Rodež, A. Nana (25. julij 2021). »Kdo je bil mož, ki je provinci dal mesto?«. Vestnik. Pridobljeno 2. marca 2026.
- 1 2 Bojc, Saša (19. september 2014). »Soboški Plečnik«. old.delo.si. Pridobljeno 2. marca 2026.
- ↑ Družinski grob na murskosoboškem pokopališču, kjer so pokopani Franc, Mileva, hčerka Maja in njen mož.
- ↑ »Tri žrtve poledenele ceste«. Pomurski vestnik (Dostopno na dLib.si). 24. december 1959. Pridobljeno 1. marca 2026.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Opombe
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Ljudje | |
| Drugo | |
